Wikipedija in odprti dostop

Vloga Wikipedije v gibanju odprte znanosti je vse bolj prisotna. V želji povečati učinkovitost prenosa celostnega znanja se pojavljajo nove rešitve v WikiData iniciativah. Ena takih je predlog  o bazi WikiCite, ki bi naj predstavljala osrednji bibliografski repozitorij povezanosti informacij med različnimi projekti Wikipedije, kot nam to predstavi D. Prior v svojem članku. Pri tem je seveda odprtodostopnost objav še kako pomembna v doseganju cilja univerzalne dostopnosti in preverljivosti znanstvenih objav. Še več, prav vključenost odprtega dostopa v citiranju virov znanja povečuje tudi sam vpliv v odprtem dostopu objavljenega znanstvenega opusa.

Zapitek

Ta zgodba mi je všeč: "Dva znanstvenika stopita v bar; pijačo sta prinesla s sabo, za zapitek pa plačala 5000$..."  ...res odlična metafora znanstvenega objavljanja.

Two academics walk into a bar. They bring their own drinks & pay $5000.

It's an #OpenAccess #publishing metaphor...

— William Morgan, PhD (@willmorgan66) August 27, 2017

 

Spletni pouk

Vsaj dva stavka v prispevku Freda Lokkena na strani Inside Higher Ed sta me vzpodbudila k temu pisanju: "...nekako polovico ameriških univerz bodo zaprli ali bodo bankrotirale v 10 do 15 letih."  in "Spletni pouk je s šestimi milijoni študentov vpisanih v spletne vsebine na (ameriških) univerzah in kolidžih postal sprejemljiva oblika poučevanja." In oboje me je utrdilo v prepričanju, da je prehod v nove učne oblike pri nas preveč obotavljiv.  

100 nabolj vplivnih fotografij

Gotovo je vreden ogled te revije stotih najbolj vplivnih fotografij vseh časov ( kot jih ponuja revija Times ).

Polovica znanstvenih objav v OD

Skoraj polovica novih znanstvenih člankov je danes že na voljo v odprtem dostopu, nas opozarja revija THE. Avtor ugiba, ali to ni že  meja, ko bodo ustanove pričele odpovedovati plačljive revije. Analiza kaže, da je dostopnih že 19 milijonov člankov in da je njihova citiranost za 18% večja od poprečja.

Kako tehnologija spreminja izobraževanje?

Pogosto si zastavljamo vprašanje  kako nove tehnologije spreminjajo izobraževalne vzorce. Del odgovorov na vprašanje najdete v intervjuju pedagoga Matt Harris, ki ga je redno mogoče srečevati kot govorca na konferencah o izobraževalnih metodah. 

O stanju v odprtem dostopu.

Članek Piwowarja in sod. vam bo dal kar nekaj dela. Vam pa ponuja prav zanimivo analizo odprtega dostopa (OD) z odgovorom na marsikatero vprašanje, ki ste si ga gotovo že zastavili ko ste sledili usodo iniciative OD.  In lahko se s komentarji vključite v odprto presojo objavljenega dela  

Znova Beallova lista?

Skupina izraelski raziskovalcev je s prispevkom v ResearchGate predstavila ozadje umika Beallove liste, ki je do letošnjega januarja opozarjala na "plenilske revije in založnike" v odprtem dostopu ("predatory scholarly open-access publishers"). V nadaljevanju pa so avtorji nato na raziskovalno javnost naslovili poziv, da bi vendarle bilo treba obnoviti poslanstvo nekdanjega spiska, saj plenilske revije v precejšnji meri ogrožajo uveljavljanje odprtega dostopa.

Prihodnost znanstvene knjižne publicistike

Na spletni strani UCL Press si lahko v odprtem dostopu ogledate prispevke, ki so nastali (in ki še nastajajo) v British Library projektu z naslovom The Academic Book of the Future.  Avtorji iz akademskega okolja, založništva, knjižničarstva in knjigotrštva razpravljajo o sedanjosti in prihodnosti znanstvene knjižne literature.