Z odprtim dostopom in odprtimi podatki tudi odprta etika

Kalev Leetaru se v julijskem Forbesu sprašuje "ali naj odprti dostop in odprte podatke spremlja tudi odprta etika". Zlasti ko so vpletene raziskave s t.i. velikim podatkovjem, ki ga ustvarjajo npr. tudi družbena omrežja in o čemer govori tudi prispevek na blogu Pravo v dobi velikega podatkovja.

Kako uporabiti odprti dostop

JISC v šestih kratkih navodilih seznani uporabnika: z definicijo odprtega dostopa (OD),  s skladnostjo OD, z načini uporabe OD, z vplivi in učinki OD in s stroškovno platjo OD.

Promocija bloga v družbenem omrežju

Če svoje misli zapisujete v blogu imate najbrž željo, da bodo (pre)brane. V zajemanju bralcev si lahko pomagamo tudi s konkurenčnimi družbenimi mediji kot promotorji. Vendar je dobro vedeti, da je zaradi specifike njihovega vpliva zaradi različne oblike in vsebine, potrebno obliko vašega vsakokratnega zapisa temu prilagoditi. O tem zelo koristno piše M. Tamble v spletnem servisu Social Media Examiner.    

Kljub vsemu Wikipedija

Spornost uporabe Wikipedije (W.) kot informacijskega vira je dilema stara 16 let, kot sama W. Pa vendar so se pomisleki o zanesljivosti zapisanega v zadnjih letih močno zmanjšali. Najprej zaradi številnih izboljšav v načinu urejanja W., nato pa tudi zaradi kvantitativnih študij o kvaliteti zapisov, ki kažejo primerljivost tega vira z drugimi, redakcijsko bolj dorečenimi viri.  Najpogosteje tu srečamo primerjavo z Encyclopaedio Britannico, kot npr. tukaj. Simpatičen krajši zapis na Leeds University Library blogu, ki se loteva nekaterih vidikov uporabe W. v akademskem pretoku informacij me je vzpodbudil k temu zapisu.

In ko sem že pri blogariji naj ponovno izrazim svoje začudenje, da v vseh letih obstoja spletne strani ljubljanske Univerze snovalci in uredniki niso znali umestiti tudi možnost uporabe bloga za komunikacijo v univerzitetni skupnosti, tudi ne v zadnji temeljitejši prenovi spleta. Pa bi se bilo mogoče zlahka nasloniti na izkušnje številnih univerzah v svetu.   

Elsevier je lahko zaskrbljen

Kot lahko preberemo v TheScientistu se v Nemčiji močno krepi odpor proti velikim znanstvenim založbam; številne univerze namreč napovedujejo odpoved dosedanjih pogodb npr. z Elsevierjem.

"Plenilske" revije

S povečevanjem priljubljenosti odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki se je kmalu pojavil in nato pričel naraščati pojav t.i. plenilskih (predatory) revij. Pojavijo se založniki, ki jim cilj ni znanstvena kredibilnost objav, ampak pridobitev materialne koristi do avtorjev. O tem, kako je mogoče presojati vprašljivost  ponudnikov se je razpisala C. Prater iz skupnosti AJE.

"DA" za nove tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

Uspešen repozitorij

Vsekakor je dober primer uspešne odprtodostopne depozitne knjižnice Caltechov splet CaltechAUTHORS.  Potem ko so pričeli v letu 2008 so dosegli že 10 milijonov dostopov. S svojimi 50.000 članki in 8.000 knjigami so vsekakor zavidanja vredna zakladnica strokovnega branja.

Znanstveno založništvo: kako naprej?

Da je mogoče javnosti predstaviti kontroverznost znanstvene publicistike tudi na poljuden način in pri tem ob navezavi na spotakljivo tajkunsko usodo enega od ključnih založnikov zgodbi dodati bralno atraktivnost, nam dokazuje nedavni članek »Ali je vznemirljivo donosna dejavnost znanstvenega založništva slaba za znanost?« v TheGuardianu. Vsekakor bo zgodba, ki je sicer znotraj raziskovalne skupnosti znana saj ji je ta več ali manj nemočno izpostavljena, zdaj vendarle dosegla bralce, ki ozadja pač ne poznajo a so morda nekatere segmente  dogajanja (npr. gibanje odprtega dostopa) mimogrede ujeli pa so jim bili nerazumljivi in morda celo nesmiselni.