Projekt Odprto znanje

Izgovorim se lahko samo na svojo laičnost, ko moram priznati, da sem šele nedavno izvedel za posebno odprtodostopno iniciatovo, ki je namenjena humanističnim in družboslovnim vedam pa čeprav se je njeno delovanje pričelo že leta 2013. Govorim o projektu Odprto znanje - Knowledge Unlatched (KU). Razberem lahko, da uredniki sodelujejo s projekti OAPEN in HathiTrust, da pa je  mogoče knjige, do katerih je zagotovljen prost dostop najti tudi s pomočjo EBSCO Discovery Service, Summon in Ex Libris ter v Directory of Open Access Books (DOAB). In še veliko več zanimivega razkriva brskanje po spletu KU.  Če kdo, ki podrobneje pozna ta projekt, bom hvaležen, da ga z dodanim komentarjem meni in drugim bralcem osvetli. 

Evropska komisija za Odprto znanost

Evropska komisija je pripravila nov spletni portal za spremljanje odprte znanosti Open Science Monitor. Uvodni stavki predstavljajo projekt: "Odprta znanost predstavlja korak v znanost, ki je sodelovalna, transparantna in dostopna; nastaja v raziskovanju in številne so poti, ki predstavljajo ta del znanstvene evolucije. Open science monitor sledi trendom v področjih s trdnimi in zanesljivimi podatki."

Proverbiarium 466

Diliges proximum tuum.
Ljubi svojega bližnjega.

Diligitur nemo, nisi cui fortuna secunda est.
Ljubijo le tistega, ki mu je sreča mila.

Discordia maximae res dilabuntur.
Nesloga pokonča tudi največje stvari. 

Kaj je LibreTexts?

Poznate LibreTexts? Če ne, si preberite ta zapis; priznali boste, da gre za zanimivo rešitev. Seveda je mogoče zanjo najti tudi ugovore, a kot avtor zapisa opozarja je vmes podobna zadrega, kot jo srečujemo pri uporabi Wikipedije v učnem proecesu. Brez izkušnje bo težko izreči dokončno sodbo.   

JSTOR obvešča o e-knjigah

JSTOR je pripravil rastoč spisek e-knjig v odprtem dostopu uglednih založnikov.

Odprtodostopni arhiv Svetovne banke

V okviru World Bank Group deluje tudi digitalni arhiv Open Knowledge Repository, kjer lahko najdete v odprtem dostopu (!) okoli 23.000 knjig in poročil Svetovne banke.

Pregled raziskav o PISA testiranju

Pregledni članek o tem kako so raziskovalne študije o rezultatih Programa mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA uporabljane v načrtovanju nacionalnih izobraževalnih programov med leti 2000 in 2015 v avtorstvu T. N. Hopfenbeckove in sod. najdete v odprtem dostopu v reviji Scandinavian Journal of Educational Reserach. Kogar zanima letna analiza PISA 2015 za Slovenijo, ki jo je pripravil Pedagoški inštitut RS, lahko tudi to najdete v polnem tekstu na spletu.

Proverbiarium 465

Mors ultima linea rerum est.
Smrt je zadnja meja stvari.

Mortales laetos vinum facit atque facetos.
Vino naredi ljudi vesele in krasne.

Mortuo leoni et lepores insultant.
Mrtvemu levu se posmehujejo še zajci.

Obvarujmo splet!

Sir Tim Berners-Lee, avtor svetovnega spleta, se v nedavnem zapisu v Guardianu s skrbjo razpiše  o treh poglavitnih pomanjkljivostih, ki ogrožajo splet in nakaže tudi rešitve zanje. Zapisa se je lotil ob 28. obletnici svojega predloga, čutiti pa je, da ga bolj kot obletnica, v pisanje silijo trendi zadnjega leta, ki ogrožajo njegov neprecenljiv opus.

Družbena omrežja pri študiju

Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:

1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  

2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  

3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.

4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   

5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.

Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:

1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  

2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.

3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.

4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu

5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje.