Publiciranje v odprtem dostopu

Morda ste se že kdaj vprašali, kakšna je razlika med pogostejšimi oblikami odprtodostopnih arhivov, kot so npr. ResearchGate, Academia.edu in odprtodostopni arhivi tipa repozitorijev. Ni dvoma, vsaka od teh oblik je za raziskovalno srenjo koristna, vendarle pa vam natančnejše branje Fortney/Gonderjevega prispevka razkrije posebnosti, zaradi katerih se boste lažje odločili, katero od odprtodostopnih oblik publiciranja boste izbrali za svoje delo. 

Proverbiarium 461

Quia ventum seminabunt, et turbinem metent.
Ker bodo posejali veter in poželi vihar.

Quid faciemus nos?
Kaj naj storimo?

Quid hic statis otiosi?
Zakaj tu stojite brez dela?

Suberjeva knjiga v odprtem dostopu

Na spletni strani "Open Access (the book)" dr. Peter Suber predstavlja svojo knjigo in oblike dostopa do nje, kar vključuje poleg kupljivih klasični knjižnih verzij tudi različne formate spletnega branja, ki so odprtodostopni. Ob tem avtor sem vključuje tudi vse spremembe, dodatke, recenzije in obvešča o prevodih. Kdor se želi kompetentno seznaniti s konceptom odprtega dostopa je to gotovo najbolj zanesljivo po poti branja dela guruja odprtega dostopa.   

Proverbiarium 460

Bene docet, qui bene distinguit.
Dobro poučuje, kdor dobro razlikuje.

Beneficia non obtruduntur.
Dobra dela se ne vsiljujejo.

Bonis quod bene fit, haud perit.
Kar je storjeno dobrim, ni zgubljeno.

Odprta dostopnost za Obamo

Kot sporočajo pri reviji Science je Obama prvi aktualni ameriški predsednik, ki je objavil članek v njihovi recenzirani reviji. Članek, ki je posvečen tematiki klimatskih sprememb je dostopen tudi v odprtem dostopu, kar je seveda za to revijo posebnost. In posebnost tudi zato, ker je mogoče članek brati tudi kot jasno politično poslanico nasledniku v predsedniški vlogi.

Gatesova podpora odprtemu dostopu

Z letom 2017 je pričelo veljati posebno določilo Gatesove fundacije, da je mogoče raziskave in z njimi povezane raziskovalne podatke, ki jih financira ta sklad, objavljati le v revijah, ki brez omejitev sprejemejajo načela popolnega odprtega dostopa, vključno s takojšnjo dostopnostjo in neomejeno možnostjo uporabe. Tako zaenkrat npr. takih prispevkov ni mogoče objavljati  v revijah kot so Nature, Science, New England Journal of Medicine (NEJM) in Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Zdaj seveda strokovna javnost čaka, kdo bo prej odnehal, večina jih pričakuje, da to ne bo Gates. 

Proverbiarium 459

Quae mutatio rerum!
Kakšne spremembe!

Quaerit aquas in aquis.
Išče vodo v vodi.

Qualis homo ipse est, talis est eius oratio.
Kakršen je sam človek, takšna je njegova govorica.

Zakaj so dejstva plačljiva

Všeč  mi je tole vprašanje: "Če so "dejstva" za plačljivimi zidovi in so "mnenja" prostodostopna, čemu smo potem začudeni nad razširjanjem lažnih podatkov in goljufivih novic?", ki si ga je postavil Joshua Finnel. 

Znanstveno objavljanje v družbenih omrežjih

Zanimivo predstavitev možnosti sporočanja in promocije znanstvenih vsebin v različnih družbenih omrežjih nam ponuja Atanasov v tem zapisu. Brez dvoma v želji vzpodbujanja teh poti, kljub omenjanju njihovih slabosti. 

Srečno 2017

Bralcem želim v novem letu veliko dobrega.