Nehoteni premor

Če me med (najbrž redkimi) bralci tega bloga kdo pogreša, naj povem, da bom še vsaj tri tedne odsoten. Sem se namreč preselil (Dom starejših, Notranje Gorice) in Telekom potrebuje vsaj tri tedne, da mi prenese moj internetni račun na novo lokacijo. Naj živi naša komunikacijska  ekspeditivnost! Se pa šele zdaj zavedam, kaj pomeni odvisnost, čeprav gre v tem primeru za spletno.

Proverbiarium 381

Ieiunus stomachus raro vulgaria spernit.
Lačen želodec redko prezira vsakdanjo hrano.

Illud iucundum nihil facere.
To prijetno brezdelje.

Impavidum ferient ruinae.
Neustrašnega bodo pokrile ruševine.

Nove poti odprtega dostopa

Z okoli sto milijardami nevronov in s tisočerimi povezavami med njimi so človeški možgani nepojmljivo kompleksen informacijski sistem. V zadnjih desetletjih  je v nekaj tisoč člankih zbrana ogromna količina nevrofizioloških podatkov in razvita je obilica tehnik za njihovo obdelavo. Na Carnegie Mellon University so v sodelovanju z University of British Columbia zdaj pripravili podatkovno bazo, ki v načinu primerljivem z wikipedijino platformo prikazuje naravo nevronskih povezav. V projektu z imenom NeuroElectro se udejanjajo načela odprte znanosti z odpiranjem zbranega znanja v odprtem dostopu z upanjem še hitrejšega razvoja nevroznanosti.

Kako je mogoče učinkovito iskati plagiate

V današnjih TV Odmevih sem postal pozoren na besede dekana Fakultete za državne in evropske študije,  prof. dr. Mateja Avblja  o nedavni aferi s plagiatom magisterija njihove študentke. Zlasti mi je bil nenavaden izgovor, čemu je ta magisterij “ušel” notranji kontroli, predvsem pa budnemu očesu mentorjev. Trditev, da so namreč šele od nedavna na voljo protiplagiatorski programi, je seveda šibek izgovor. Že kar nekaj časa, zlasti pa v obdobju dozorelih spletnih iskalnikov kot so Google  ali pa pri nas Najdi.si so na razpolago rešitve, ki v znatni meri zmanjšujejo riziko plagiiranja. Zahvaljujoč tudi temu, da so že vrsto let po slovenskih visokošolskih knjižnicah na voljo digitalne baze tekstov učnih materialov in študentskih del različne ravni, je mogoče tekstovno korektnost različnih izdelkov, tako učiteljskih kot študentskih, tudi v znatni meri slediti in vrednotiti. Res pa je, da je uporaba teh virov kar precej naporen  posel. Tu specializirani in sofisticirani program, eden takih je npr. Turnitin, močno povečuje učinkovitost presoje originalnosti tekstov. Težava nastopi takrat, ko gre za tekste v slovenskem jeziku, najprej zaradi pomanjkanja ustreznih podatkovnih baz oz. njihove povezljivosti in še vedno tudi slabosti razpoložljivih prevajalnih programov.

Tukaj nergam kot laik v področju preverjanja tekstovne originalnosti, lahko pa povem, da sem kar nekaj svojih zadnjih aktivnih let stalno spremljal “copy-paste” navade svojih študentov v njihovih pisnih izdelkih, to pa pomeni, da se je vsaj zadnjih 15 let že dalo marsikaj storiti v boju proti tej razvadi.  Morda se v komentarju oglasi kdo, ki ima aktualnejše izkušnje v tej nalogi. Da, to je naloga učitelja, kot je njegova naloga, da vedno znova opozarja študente na akademsko poštenje, kamor spada tudi priznavanje avtentičnega avtorstva.