Proverbiarium 372

Litterae non erubescunt.
Črke ne porumenijo.

Litterae thesaurum est.
Znanje je zakladnica.

Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi so sladki.

Konference o altmetriki

Altmetrika (altmetrics) postaja vse bolj  “modna beseda” (buzzword) tudi pri nas. Wikipedija nam pove, da je altmetrika netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju kot nadomestilo klasičnim metodam merjenja npr. citacijskemu indeksu in h-indeksu. Ob štetju citatov spremlja tudi druge načine vpliva publikacije oz. dela po poti vključevanja v baze, števila ogledov, prenosov s spleta in objav v družbenih medijih.
V začetku leta je napovedanih nekaj koneferenc, kjer bodo vključene tudi teme o altmetriki.

Sprotno spletno prevajanje

Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem  tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?   

Avtorska pravica za tvite?

Ste se že kdaj vprašali ali je mogoče tvitanje oz. tekst v tvitu avtorsko zaščititi. Bloger Andres se loteva te teme, o njej sicer razpravlja tudi v luči pravne regulative v Evropi in v ZDA, a končnega odgovora ne daje. Raje vabi k razpravi. 

Skrbnik vsebin

Ali se res najavlja nov poklic oz.  nova storitev v spletni publicistiki: skrbnik vsebin. Robin Good tako razlaga nov profil:  “kdor stalno išče, razporeja, organizira in posreduje najboljše in najpomembnejše vsebine v specifični spletni tematiki”.

Monopol znanstvene publicistike

Nad tem, kar prinaša  članek v Voxu se sicer lahko zgrozimo in zgražamo, a se žal,  ob leta trajajočem absurdu, reševanje le po polžje premika. 

Proverbiarium 371

Mens sana in corpore sano.
Zdrav duh v zdravem telesu.

Mentem habet peregrinam.
Duh mu je odtaval. (pomeni: duhovno je odsoten).

Messe tenus propria vive.
Živi kolikor ti dovoljuje žetev. (pomeni: v okviru možnosti)

Plačilo za “peer review”

V svetu znanstvene publicistike se obeta zanimiv poskus. Nova odprtodostopna revija Collabra bo vrstniškim ocenjevalcem (peer reviewers) svojih člankov namenila manjšo denarno nadomestilo. Pri tem jim bo bo omogočila, da denar sprejmejo kot plačilo ali ga donirajo skladu za plačilo stroškov objave v reviji avtorjem, ki sredstev za to nimajo oz. ga namenijo za stroške odprtodostopnega objavljanja v lastni raziskovalni organizaciji.

Odprto izobraževanje

Dr. Robin DeRosa iz Plymouth State University se v obsežnem in poglobljenem zapisu, ki je podprt tudi s predstavitveno aplikacijo, zavzema za Odprte izobraževalne vsebine, za Odprto pedagogijo in Odprt izobraževalni prostor.

Brata Eisen o OD

Brata Michael in Jonathan Eisen sta na Redditu objavila razpravo o odprtem dostopu in sprožila pravi plaz zelo zanimivih in koristnih komentarjev.