Srečno 2015!

Veliko uspehov vam želim v prihajajočem letu, a za doseganje tega cilja ne žrtvujte osebnega miru in zdravja.

Kaj je odprti dostop?

Vedno znova se navdušim nad tole risanko (in čeprav sem jo že pred časom linkal, naj to storim še enkrat: za praznike!). Izjemen izdelek Nicka Shockeya in Jonathana Eisena!

Proverbiarium 370

Maiorque videtur  et melior vicina seges.
Sosedov posevek je videti večji in boljši.

Maiorum gloria posteris quasi lumen est.
Slava prednikov je potomcem kot luč.

Mala herba cito crescit.
Plevel hitro raste.

HF laja, karavana gre dalje

Spletni časnik Huffington Post se je lotil založnikov v znanosti z dovolj kritičnim člankom in tudi pod ustrezno zajedljivim naslovom “Akademske revije: Najbolj profitabilna zastarela tehnologija v zgodovini”.  Žal, kot sem zapisal v parafrazi znanega reka, se kljub dostopnim rešitvam (kot je npr. odprti dostop) na sceni založniškega monopola kaj malo spreminja. Članek pravzaprav s citatom J. Bohannona dobro razkriva bistvo ozadja počasnih premikov v znanstvenem založništvu:  "Potrebovali bi pravo revolucijo. Z revolucijo mislim kulturno revolucijo v akademskem svetu. Morali bi povsem spremeniti način, kako počnejo stvari in čeprav imajo sloves da so revolucionarji, so akademiki precej konzervativni. Kot kultura se akademizem spreminja zelo počasi.”

Proverbiarium 369

Habet et sua gaudia pauper.
Tudi siromak ima svoje veselje.

Hac de re nemo laborabit.
Zaradi tega ne bo nikogar bolela glava.

Hac via itur ad astra.
Po tej poti se gre do zvezd.

Odprti dostop za Nature.com?

Prebiram tole: “…articles on nature.com to be made widely available to read and share to support collaborative research…” in ne vem ali se naj nasmehnem dobri potegavščini ali pa se res dogajajo zgodovinski premiki. Podobno kot se sprašuje prof. Eisen na svojem blogu in tudi kritkično komentira potezo založnika.  Branje v Voxu pojasnjuje, da gre za specifičen pristop v katerem lahko naročniki spletnega dostopa do revije Nature in še 48 drugih revij založbe Macmillan posredujejo svojim partnerjem dostop do branja, vendar ne kopiranja, določenega članka. 

Bil bi vesel, ko bi kdo iz naše BIBLIO stroke razložil zadevo in pojasnil ali se obeta tudi za naš prostor kakšna organizirana možnost uporabe te ponudbe, kot se o njej že govori na spletu.    

Kako uveljaviti odprti dostop

Študija  A bibliometric study of scholarly articles published by library and information science authors about open access želi na osnovi večletnih podatkov pojasniti pomen knjižnic in informacijske stroke pri uveljavljanju odprtega dostopa v znanstvenem publiciranju.

Proverbiarium 368

Bonis nocet, qui malis parcit.
Dobrim škoduje, kdor slabe ščiti.

Bonos corrumpunt mores congressus mali.
Slaba druščina kvari dobre navade.

Bonum est, quod secundum naturam est.
Dobro je, kar je naravno. 

Prve znanstvene revije

Britanska akademija znanosti The Royal Society (TRS) je z razstavo pričela praznovanje 350. obletnice (6. marec 1665) ene od dveh prvih znanstvenih revij Philosophical Transactions (PT) akademske sporočilne kulture. Francoska revija Journal des sçavans jo je sicer za nekaj tednov prehitela (5. januar 1665), vendar ker je ta objavljaljala prispevke ne samo znanstvenega karakterja in tudi ker PT še vedno izhaja (danes pod imenom Philosophical Transactions of the Royal Society) ji znanstvena srenja namenja pač večjo pozornost ( o tem tudi >tukaj ).

Koristne učne tehnologije na spletu

Ne dvomom, da vsi, ki splet veliko uporabljate v raziskavah in pouku poznate koristno iskalno orodje Google Scholar. Njegovi razvijalci ga seveda stalno izpopolnjujejo in če želite  zvedeti več o njegovi uporabi pri poučevanju, vam svetujem spletni portal Educational Technology and Mobile Learning, kjer boste našli koristne napotke o tem kako ukrotiti Googlovega Učenjaka, kot mu je v slovenščini ime, za učno rabo.