Je že čas za poobjavno vrstniško oceno?

Vrstniška ocena, ki sledi objavi, je pravzaprav varianta odprte vrstniške ocene (“open peer review”). Ker jo že najdemo v praksi je zdaj vprašanje ali in kdaj se bo uveljavila?  

Proverbiarium 339

Stulti sunt, qui pro certis incerta sequuntur.
Neumni so, ki namesto gotovosti sledijo negotovost.

Stultum est hostem irritare potentem.
Neumno je dražiti močnega sovražnika.

Sua vitia fateri honestum est.
Pošteno je priznati svoje napake.

4. srečanje konzorcijev

CTK vabi na 4. srečanje članov konzorcijev:

4. srečanje članov konzorcijev CTK bo v četrtek, 3. aprila ob 9.00 uri v TR3, Trg republike 3, Ljubljana.

Udeležba na srečanju je brezplačna. Zaradi omejenih prostorskih možnosti je za udeležbo potrebna prijava. Vabimo vas, da se prijavite na e-naslov tilen.mandelj@ctk.uni-lj.si

Vljudno vabljeni in hvala za prijavo!

OKVIRNI PROGRAM SREČANJA
8.30-9.00
PRIJAVE
9.00-9.15
POZDRAVNI NAGOVOR

9.15-11.00
PREDSTAVITVE
Uvodni nagovor
Dr. Franci Demšar, ARRS

Science belongs to humanity
Alma Swan, BSc, PhD, MBA
Convenor, Enabling Open Scholarship
Director of Advocacy Programmes, SPARC

11.00-11.15
ODMOR

11.15-12.00
PREDSTAVITVE
Zakaj je potrebno oceniti kvaliteto konzorcijske nabave informacijskih virov in kako lahko to storimo?
prof.dr. Primož Južnič, UL FF

Konzorciji CTK: pregled stanja v 2014
Tatjana Intihar, CTK

Novosti na področju konzorcijskih licenčnih pogodb
mag. Karmen Štular Sotošek, NUK

12.00-12.30
ODMOR ZA KOSILO

12.30-14.00
PREDSTAVITVE
Oviralci prostega dostopa
red. prof. dr. Miran Hladnik, UL FF

Vloga knjižničarske stroke v okolju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji
doc. dr. Janez Štebe, UL FDV

Odprti dostop v luči Snowdenovih razkritij
Vuk Ćosić

Le vkup, le vkup, kreativna gmajna!
Domen Savič

Zagotovitev infrastruktur za odprti dostop
Peter Sterle

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - Direktorat za informacijsko družbo

14.00
ZAKLJUČEK

OAIGjeva navodila za OD

Britanska OAIG (Open Access Implementation Group) je izdala izčrpna navodila po katerih naj bi se ravnali vsi, ki so na kakršenkoli način vpleteni v problematiko odprtega dostopa (OD), tako ponudniki kot uporabniki. Navodila svetujejo tudi vire za poglobljeno spremljanje vprašanj, ki jih OD prinaša.

Nov formular za vključitev revij v DOAJ

DOAJ je izdala nov formular za vključitev revij v nabor revij odprtega dostopa, ki ga spremlja tudi pojasnilo z razlogi te spremembe..

Proverbiarium 338

Fructu, non foliis arborem aestima.
Presojaj drevo po sadežu, ne po listih.

Fruges consumere nati.
Rojeni smo, da uživamo sadove.

Frustra surdas aures fatigare.
Zastonj je mučiti gluha ušesa. (Govoriti gluhemu.)

Google bi rad naredil osebne zdravstvene podatke javne

Na eni od letošnjih TED konferenc je soustanovitelj Googla Larry Page izdal svoje sanje, da bi osebni zdravstveni podatki postali javni. Seveda ob ustrezni in nedvoumni anonimizaciji izvora teh podatkov. To bi namreč omogočilo raziskovalcem, da bi, sledeč načelom odprte znanosti,  lahko zelo razširili obseg svojega raziskovanja in kar bi na koncu morda rešilo številna življenja.

iRights–revija o avtorski lastnini

Naletel sem na zanimivo revijo, pravzaprav, kot sami pravijo, gre za informacijsko platformo in spletno revijo o intelektualni lastnini. Govorim o iRights Info – reviji za razprave o intelektualni lastnini za nemško govorno področje. Presenetili so me z zanimivimi temami; zame zanimivimi zlasti ko gre za področje avtorstva v znanstveni publicistiki. Dober primer je npr. intervju z ameriškim zgodovinarjem Petrom Baldwinom, ko govori o prihodnosti intelektualne lastnine zlasti v akademskem pisanju. 

Wiley “za” altmetriko

Zanimivo in pohvalno; založba Wiley se je odločila podpreti altmetriko.

Nasveti pri izbiri OD revij

Odločili ste se objaviti svoj prihodnji članek v odprtodstopni reviji. Pri pregledu možnosti vas je število ponujenih možnosti spravilo v zadrego. Radi bi pridobili več gotovosti, da ne bi slabo izbrali. Na spletni strani RULA boste našli nekaj napotkov, da se boste lažje odločili ali pa svetovali komu, ki je podobno negotov kot ste vi. 

Predatorske revije

Z razmahom odprtega dostopa se je nenavadno močno povečalo število novih revij oz. založniških hiš, ki ponujajo objavljanje v revijah odprtega dostopa. Izkazalo se je, da je veliko teh revij nezanesljivih, nekvalitetnih, skratka brez potrebnega ugleda. Prijelo se jih je ime predatorske revije, saj jim je slej ko prej izključen cilj izvabiti od avtorjev sredstva, ki jih odprtodostopne revije pač običajno zaračunavajo kot stroške objave. Bloger  Jeffrey Beall je pripravil listo revij za katere sumi, da so revije te vrste in razkril je tudi kriterije po katerih je to presodil.

Proverbiarium 337

Intemperantia medicorum nutrix.
Nezmernost je rejnica zdravnikov.

Inter arma silent leges.
V vojni molčijo zakoni.

Inter arma silent Musae.
V vojni molčijo muze.

.

F1000 Research

Ali pozna kdo tole revijo: F1000 Research?  Gre za obetavno novo odprtodostopno revijo, ki obljublja zelo pregleden način vrstniške presoje (peer review), ali pa je to naslednji poskus danes žal tako pogostih predatorskih revij? Brskanje znotraj URL odkrije dovolj dobro izdelan sistem spletnega komuniciranja z uporabniki, tako, da najbrž velja počakati, kaj se bo izcimilo. 

Proverbiarium 336

E lingua stulta veniunt incommoda multa.
Iz neumnega jezika pridejo številne težave.

Encomia canere ante victoriam.
Peti zmagovite pesmi pred zmago.

Eo maiora cupimus, quo maiora venerunt.
Kolikor več imamo, toliko več želimo.

Avtorske pravice za osnutke člankov

R.Poynder je ponudil na svojem blogu zanimivo razpravo o pravnih vidikih odprtega dostopa. Namreč o spornem razhajanju mnenj, ali pomeni prepustitev avtorskih pravic revijalnemu založniku tudi prepustitev avtorskih pravic vseh predhodnih verzij, torej t.i.  osnutkov dela (angl. draft). V razpravo (tudi v komentarjih) so vpletena zelo ugledna imena, ki se ukvarjajo z avtorskim pravom, tako in je toliko bolj zanimivo razhajanje v njihovih mnenjih. Najbrž bo potrebno počakati na kakšno pravnomočno sodno razsodbo, ki bo to dilemo dokončno razpletla. Povzročena pa je bila z nedavnim pozivom založbe Elsevier avtorjem, da odstranijo tiste članke, objavljene v Elsevierjevih revijah, ki so jih avtorji kot kopije deponirali v različnih odprtodostopnih depozitnih bazah (npr. Academia.edu), o čemer sem pisal >tukaj.

Objavljenost raziskovalnih podatkov

Zanimiv pregled dostopnosti raziskovalnih podatkov, kot jih omogočajo znanstvene revije, med različnimi disciplinami.

Poročilo CRP Odprti podatki

V Arhivu družboslovnih podatkov FDV so ob zaključku CRP Odprti podatki izdali zaključno poročilo v obliki e-knjige, ki je prosto dostopna v Založbi FDV. Kot pravijo avtorji  je v delu Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji (avtorji: Janez Štebe, Sonja Bezjak, Sanja Lužar) podrobneje predstavljen pregled stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji in pregled stanja in aktivnosti na mednarodni ravni. Podrobnemu pregledu sledi akcijski načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji, gre za praktični rezultat raziskovanja, ki lahko služi kot izhodišče za pripravo nadaljnjih korakov in za praktično spodbudo akterjem na področju slovenske znanosti.

OCWC Global konferenca v Ljubljani!

Ali ste vedeli, da bo letošnja, po vrsti že tretja OCWC Global konferenca med 23. in 25. aprilom v Ljubljani, v Grand hotelu Union. Konference OCWC, ki jih organizira The OCW Consortium so vsakoletna priložnost na kateri se srečajo raziskovalci, učitelji, uporabniki in usmerjevalci politike, da bi se posvetili odprtemu izobraževanju in njegovemu vplivu na globalno izobraževanje.

Zanimiva sprememba v odprtem dostopu

Založnik v odprtem dostopu, PLoS, se je odločil spremeniti politiko objavljanja v svojih revijah, zlasti kar zadeva objavo dejanskih raziskovalnih podatkov. Gre torej za korak dalje na poti v odprto znanost. Če je doslej veljalo, da je avtor, ki je objavil v PLoS reviji omogočil bralcu, ki je to želel,  dostop do raziskovalnih podatkov, bo zdaj tak dostop postal obveza. S posebnim strinjanjem se bo avtor obvezal, da bodo raziskovalni podatki, na katerih temelji njegova objava, z dnevom objave na voljo tudi bralcem. Bodisi, da jih bo objavil v posebni tabeli, ali jih bo, če gre za večje nabore, objavil v posebnem suplementu k članku ali pa bo deponiral podatke v javno dostopni bazi. Še več, podatki naj bi bili dostopni tudi že recenzentom, torej bo treba založniku že ob pošiljanju prispevka omogočiti dostop do teh podatkov.

Pasti odprtega dostopa

Širjenje odprtega dostopa prinaša seveda tudi  bolj ali manj skrite slabosti, vmes tudi prave pasti, pri čemer je ena resnejših naraščanje nekvalitetnih in nezanesljivih ponudnikov servisa objave avtorskih prispevkov. Obsežno je ta problem predstavil Declan Butler v svojem prispevku Investigating journals: The dark side of publishing.

Proverbiarium 335

Una hirunda non facit ver.
Ena lastovica ne prinese pomladi.

Una mercede duas res adsequi.
Z enim plačilom doseči dve nalogi.

Unaquaeque enim arbor de fructu suo cognoscitur.
Vsako drevo prepoznamo po plodu.

Springer Open iniciativa

SpringerOpen, skupaj še z BioMed Central in Chemistry Central želijo svojo produkcijo ponujati v odprtem dostopu. Zato  vabijo raziskovalce, ki pri njih objavljajo, v posebno shemo Open Access Membership Program, v katerega je ta trenutek vključenih že več kot 450 članov. Ti krijejo stroške izdaje, zanje pa lahko to storijo tudi njihove ustanove. Ko sem pogledal v spisek članov iz 52 držav sem žal lahko ugotovil, da med njimi še ni nikogar iz Slovenije.