O bioloških študijskih programih

V zadnjem času sem na blogih že nekajkrat opozoril na spletišča, ki predstavljajo ali portale spletnih študijskih programov oz. učnih vsebin ali pa svetujejo povezave do njih ( >1  ; >2  ; >3 ; >4  ; >5  ). Omenil sem v zadnjem času zelo aktualen način obrnjene učilnice (angl. flipped classroom«) (  >tukaj  ) in pa tako imenovane tečaje MOOC ( >tukaj  ). Seveda to ni vse v široki paleti različnih možnosti spletnega ali kombiniranega klasičnega in spletnega pouka, ki ga danes srečujemo v svetu.
Pri izbiri primernega študijskega programa je seveda zelo pomembno, da kandidat vnaprej pridobi o njem nekaj osnovnih, a ključnih informacij. In temu je, konkretno za študij biologije, namenjen projekt v katerem v sodelovanju z nekaterimi ameriškimi univerzami pripravljajo spletišče Online Biology Degree,  ki bo brez dvoma zelo dobrodošlo morebitnim kandidatom pri odločitvi o izbiri študija bioloških vsebin.

Francoska digitalna knjižnica

Gallica, francoska digitalna knjižnica, ki je del francoske nacionalne knjižnice, ponuja več kot milijon dokumentov v odprtem dostopu.

UCSF znanstvena dela v odprtem dostopou

Največja ameriška univerzitetna ustanova University of California iz San Francisca (UCSF) je z enoglasnim sklepom akademskega senata sklenila, da bodo poslej vsi njihovi znanstveni članki odprtodostopni. 

Proverbiarium 263

Hominis tota vita nihil aliud quam ad mortem iter est.
Celo človeško življenje ni drugega kot pot k smrti.

Hominum natura novitatis ac peregrinationis avida est.
Ljudje so po naravi željni novosti in potovanj.

Homo bonus semper tiro est.
Dober človek vedno ostaja začetnik.

Za kvaliteto OA revij

Konzorcij nizozemskih akademskih ustanov SURF razvija orodje za preverjanje kvalitete znanstvenih revij v odprtem dostopu (OD). Sestavljala ga bosta dva kazalca, eden, ki bo preverjal kvaliteto uredniških odborov revij in drugi, ki bo ugotavljal kvaliteto sistema vrstniškega ocenjevanja (peer review) prispevkov namenjenih objavi. Nedvomno bo tak pristop okrepil položaj iniciative odprtega dostopa, saj bo lahko postal protiutež vrednotenju revij in objav (citacijski indeks - SCI in faktor vpliva – IF) , ki ga uporabljajo založniki plačljivih znanstvenih revij.     

Revija JLSC

Izšel je prvi zvezek nove revije za knjižničarstvo in znanstveno publicistiko. Revija Journal of Librarianship and Scholarly Communication bo izhajala štirikrat letno kot recenzirana odprtodostopna publikacija za objavo originalnih, revijalnih in priložnostnih prispevkov o sodobnih digitalnih knjižničnih projektih, online publiciranju in rešitvah v znanstveni komunikaciji. (Hvala dr. Kotarjevi za sporočilo o dogodku.)

Elsevierju uhajajo uredniki

Zahvaljujoč opozorilu tviterata @tbesther sem prebral izjavo Winston Hidea, v kateri pojasnjuje zakaj je odstopil kot eden od editorjev Elsevierjeve revije Genomics. Morda je tudi to kamenček v mozaiku nove podobe znanstvene informatike, ki bo temeljila predvsem na odprtem dostopu.   

ALM by PLoS

PLoS predstavlja novo spletno stran Article Level Metrics (ALM), kjer želi sproti obveščati o razvoju svojega orodja za vrednotenje znanstvenih objav. Gre za nabor indikatorjev, ki omogočajo avtorju ugotavljanje usode njegove objave in predvsem zaznavo njenega vpliva na ravni samega članka, ne pa  revije v kateri je objavljen, kar je bila dosedanja prevladujoča scientometrična praksa. Omogoča spremljanje uporabe članka, njegovega vsebinskega ocenjevanja, njegove citiranosti in zaznave v različnih medijih socialnega omrežja.

Izboljšajte svoje spletno iskanje

Google je pripravil spletno stran Search Education za pouk učinkovitega spletnega iskanje za potrebe akademskega okolja, predvsem za študente, seveda pa tudi za vse ostale, ki bi radi izboljšali veščine pri pregledovanju spleta in to ne zgolj v hitrosti, ampak tudi v vrednotenju zadetkov. 

Proverbiarium 262

Pica cum luscinia certat.
Sraka tekmuje s slavcem.

Pinguis venter non gignit sensum tenuem.
Tolst trebuh ne rojeva nežnih občutkov.

Pipere qui abundat, oleribus miscet piper.
Kdor ima popra v izobilju, popopra tudi zelje.

Wikipedija bo v pomoč odprtemu dostopu

Britanska vlada se je povezala z utemeljiteljem Wikipedije Jimmyjem Walesom v načrtu vzpostavite spletnega portala za objavljanje odprtodostopnih člankov znanstvenih raziskav, ki so financirane z javnimi sredstvi.

Obvezna uveljavitev odprtega dostopa bi lahko bila tudi pri nas v pomembnem delu nadomestilo za nekatere druge varčevalne ukrepe s katerimi državni proračun grozi raziskovalni in izobraževalni dejavnosti.

Anketa o izboljšanju dostopnosti študijske literature

Iz bloga CTK UL prenašam kopijo anketnega vabila:

Vse študente vabimo, da sodelujejo pri izboljšanju dostopnosti študijske literature! Ker skušamo na Resorju za študijsko problematiko (ŠOU v Ljubljani) ugotoviti, kakšna je dostopnost študijske literature v okviru članic Univerze v Ljubljani, te prosimo, da si vzameš 3-5 minut časa in izpolniš anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je sestavljen v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). Rezultati bodo objavljeni na spletni strani ŠOU v Ljubljani. Klikni in reši anketni vprašalnik: http://www.1ka.si/a/14117 Že vnaprej se zahvaljujemo za odgovore!

Proverbiarium 261

Gratia gratiam parit.
Prijaznost rojeva hvaležnost.

Gratissima sunt poma cum fugiunt.
Najboljša so jabolka ko jih zmanjka.

Gratius ex ipso fonte bibuntur aquae.
Najboljša je voda na samem izviru.

Partnerstvo v online poučevanju

Univerza Harvard in Massachusetts Institute of Technology (MIT) sta z današnjo tiskovno konferenco najavila edX (izgovor: edeks), novo partnerstvo v interaktivnem online poučevanju. Obe ustanovi bosta svoje učne vsebine ponudili v prostem dostopu. Z novim načinom ponudbe učnih vsebin skušajo podpreti tako svoj klasični učni proces na kampusu in istočasno razviti učinkovito globalno online  učno okolje. Tudi posamezne  dele celotne online platforme s katerimi gradijo spletne učne predstavitve nameravajo s časom kot odprtokodne rešitve ponuditi brezplačno vsem, ki želijo na njih graditi svoje lastne učne vsebine.

Dodano 06. 05. 2012:
O podobnem partnerstvu beremo na portalu Coursera, kjer najdemo učne vsebine univerze Stanford, univerze Princeton, kalifornijske univerze iz Berkeleyja, univerze Michigan-Ann Arbor in univerze Pennsylvania.   

MOOC

Kot kaže se bodo načrtovalci sodobnih izobraževalnih rešitev morali posvetiti novi “modni muhi”, ki prihaja iz ZDA, krasi jo kratica MOOC ( za “Massive Open Online Courses”). Po brezuspešnem iskanju slovenskega ustreznice sem si dovolil svoj prevod: “Zajetne odprte online vsebine”.  Princip tega pouka, ki temelji na konektivistični pedagogiki (angl. “connectivist pedagogy”)  je dobro predstavljen v članku na Wikipediji. V ZDA je veliko popularnost konceptu zagotovil Anant Agarwal s svojim tečajem Circuits and Electronics; ta predstavlja tudi vzorec in temelj novega projekta MITx, ki deluje znotraj njihove že zelo uveljavljene iniciative MIT OpenCourseWare. Sledijo jim številne druge ustanove in posamezniki, nekateri ponujajo tečaje tudi v obliki zasebnih plačljivih izobraževalnih vsebin.

O etičnih odločitvah v znanosti

Na blogu Doing good science v SA blogosferi sem se ustavil na zanimivem zapisu o tem, koga vse zadevajo etične odločitve v znanosti. Avtorica Stemwedel skuša na koncu pridobiti tudi stališča bralcev na dileme, ki se jih v zapisu loteva. Z enako radovednostjo ponavljam njena vprašanja in upam na odziv tudi bralcev tega bloga:

1. Vas osebno zanima s čim se znanost in raziskovalci ukvarjajo? Če da, kako bi to zanimanje opisali? Če ne, zakaj ne?
2. Ali mislite, da naj raziskovalci obravnavajo “javnost” kot zainteresiranega partnerja, kadar se odločajo v etičnih dilemah? Zakaj da in zakaj ne?
3. Če menite, da razskovalci morajo obravnavati “javnost” kot deležnika, kadar se odločajo v etičnih vprašanjih, kako naj ravnajo, da bodo pridobili resničen odziv javnega interesa?
4. In, zavoljo ravnotežja, ali menite, da naj člani t.i. javnosti, kadar presojajo etične odločitve, upoštevajo interese znanosti in raziskovalcev. Zakaj da in zakaj ne?