Eprints za raziskovalce

Na spletu ameriške Kongresne knjižnice nas iskanje internetnih virov pripelje do strani Eprints z nekaterimi pomembnejšimi odprtodostopnimi arhivi v znanosti, tehnologiji in medicini.

Več spleta za znanost

Tudi članek v The Scientistu nas opozarja na to, kako splet neizogibno spreminja sedanjost in jo seli v prihodnost. Z zagovorom vključevanja socialnih medijev v znanstveno komunikacijo kara obstoječi sistem posredovanja znanja uporabnikom, ki da še vedno premočno temelji na znanstvenih člankih, umeščenih v klasične, marsikje še papirne revije. Kot primer nove oblike komunikacije ponuja splet CancerCommons, kot mesto t.i. osebne medicine, kjer se  zdravnik, pacient in raziskovalec srečujejo v odprtem dialogu o izbrani zdravstveni tematiki.

Prihodnost knjižnic

Eno od poti v prihodnost javnih knjižnic nam odkriva najbrž tudi rešitev v novi singapurski knjižnici Clementi Public Library. Bralne vsebine med drugim ponujajo v kioskih z ekrani s “touchscreen” tehnologijo (nekaj takega kar ponujajo tablice tipa iPad in sodobni pametnih telefoni, le da je vse v povečanem merilu).

Vse o Temzi

Kako je mogoče zanimivo predstaviti reko in vsa dogajanja na in ob njej nam prikaže splet River Thames. Skušal sem malo pobrskati, koliko podatkov skriva internet npr. o Ljubljanici pa sem razočarano ugotovil, da drobtinice sicer najdem, nekaj povezanega pa ne, enako neuspešno je bilo iskanje z gesli Drava, Sava in Soča (še najbližje pričakovanemu je splet Dolina Soče).

Proverbiarium 208

Nihil nega, parum crede, nisi videas.
Ničesar ne zanikaj, komaj verjemi, če ne vidiš.

Nihil obstat.
Ni ovire.

Nihil perpetuum, pauca diuturna sunt.
Nič ni večno, malo je dolgotrajnega.

Iskanje znanstvenih informacij

Nekaj uporabnih napotkov za učinkovito preiskovanje znanstvenih informacij najdete na spletni strani knjižnice SCU.

Proverbiarium 207

Non omnia eidem nimirum di dedere.
Bogovi ne dajo istemu vsega.

Non omnibus annis omnia conveniunt.
Ni vse spodobno pri vseh letih.

Non omnia possumus omnes.
Vsi ne moremo vsega.  

Za pouk bibliometrije.

Na spletni strani MyRI najdete učni priročnik za pouk bibliometrije pod licenčnim dostopom CreativeCommons. Materiale lahko uporabite online, lahko pa jih prenesete na svoj računalnik in prilagodite. Na portalu YouTube je dodan tudi promocijski video o učnem materialu.

Učna platforma OERbit

Na Univerzi Michigan je skupina Open.Michigan razvila programski paket/platformo OERbit. Platforma je pripravljena na ozadju sistema na upravljanje s podatki (CMS) Drupal pri čemer so gradili na poudarku uporabnosti za učne namene oz. konkretneje za pripravo orodij odprtih učnih vsebin (OCW). Izdelek je odprtokoden in je na voljo pod javno licenco za uporabo.

Proverbiarium 206

Tibi aras, tibi occas, tibi seris, tibi item metes.
Zase orješ, zase ravnaš, zase seješ, zase boš tudi žel.
Timeo Danaos et dona ferentes.
Bojim se Danajcev tudi ko nosijo darove.
Timidus vocat se cautum, parcum sordidus.
Bojazljivec pravi zase da je previden, skopuh, da je varčen.

Vpliv odprtega dostopa na citiranost

Vprašanje, ki spremlja uveljavljanje odprtega dostopa (OD) od vsega začetka in je pomembno za samo znanost je, ali in kako OD prispeva k dostopu do novega znanja. Razen tega pa je seveda podatek o učinkovitosti razširjanja znanja pomembno tudi za avtorje saj je mogoče pričakovati, da bo neomejen spletni dostop do objavljenih raziskovalnih spoznanj povečal  vpliv (“impact”) avtorjevega dosežka na njegove sovrstnike (“peers”). Dokončna presoja tega vpliva žal ni mogoča, spremljamo jo lahko zgolj posredno, najpogosteje z dvema pogostejšima kazalcema, eden je število ugotovljenih spletnih dostopov do vira, drugi pa je citiranost dela v kasnejših delih vrstnikov.  Kar nekaj raziskav na temo  je bilo opravljenih doslej, predvsem s strani zagovornikov OD ob predpostavki, da bi morebitni pozitivni izidi teh raziskav podprli njegovo uveljavljanje. Ena zadnjih raziskav tega fenomena je izpod peresa P. M. Davisa v reviji FASEB.  Ugotovil je, da so v prvem letu v pogojih OD uporabniki do člankov res bistveno pogosteje dostopali, vendar pa citiranost njihovih avtorjev ni bila pomembno večja. Iz tega je mogoče zaključiti, da nova spoznanja v pogojih OD resnično dosegajo veliko širši krog bralcev, kot to uspejo viri s klasičnim dostopom. Vendar pa je le del teh samih raziskovalcev, zlasti najaktualnejših, ki tudi objavljajo v najprestižnejših revijah in ti so običajno že tako oskrbljeni z odličnim dostopom do informacijskih virov in zanje OD torej ne predstavlja posebne prednosti.

Bistveni dejavnik objektivnosti presoje tega vprašanja je seveda v zelo skrbnem načrtovanju raziskave, zlasti pa v ustrezni izbiri modela statistične presoje. 

Odprti dostop kot humanitarna akcija

Peter Suber je v svojem zapisu “Open access as humanitarian aid” prikazal nekatere aktivnosti, ki jih je svet, v obliki zagotovitve hitrega in neoviranega dostopu do pomembnih informacij, ponudil v segmentih potresne varnosti in popotresne pomoči ter radiacijske zaščite prizadetim uporabnikom po nesreči, ki je zadela Japonsko 11. marca. Založbe in informacijski servisi so na eni strani spremenili sicer plačljive vsebinsko ustrezne vire v odprto dostopno obliko, na drugi strani pa so oblikovali brezplačne namenske portale za hitro preiskovanje informacij v zadevni tematiki.

Cancer Commons

Zanimiv poskus sodelovalnega orodja, ki ga omogoča spletna odprtost je platforma Cancer Commons. Cancer Commons povezuje na načelih odprte znanosti v skupnost zdravnike, paciente in druge raziskovalce, ki v sodelovanju preučujejo terapevtske modele za različne oblike rakavih obolenj s ciljem preverjanja odzivnosti posameznika na terapijo.

Proverbiarium 205

Principium dulce est, sed finis amoris amarus.
V začetku je ljubezen sladka, a konec je grenak.

Proba merx facile emptorem reperit.
Dobro blago zlahka najde kupca.

Probitas laudatur et alget.
Poštenje hvalijo a zmrzuje. (Juvenal je baje rekel: Pošteni ljudje pozimi zmrzujejo.)

O tehnologijah preboja

Na spletni strani revije New Scientist najdete anketo v kateri boste lahko izbirali med petimi tehnološkimi rešitvami za katere menijo, da imajo največji obet za preboj v naslednjih 30tih letih.

Opuščajo SRA

Kot kaže bo ameriški National Center for Biotechnology Information - NCBA postopoma opustil arhiv sekvenčni odčitkov (Sequence Read Archive - SRA). Revija Genome Biology je o stališčih in morebitnih rešitvah povprašala skupino uporabnikov in jih objavila v zapisu, ki bo brez dvoma koristen napotek vsem, ki jih bo sprememba prizadela.