Proverbiarium 188

Cantores amant humores.
Pevci imajo radi mokroto (t.j. radi pijejo).

Casum sentis dominus.
Slučajno škodo poravna lastnik.

Casus dementis correctio fit sapientis.
Nesreča bedaka je pouk pametnemu.

Znanost bloganja

Dva že uveljavljena blogerja, Travis Saunders in Peter Janiszewski, ki ju poznamo iz bloga Obesity Panacea sta se lotila novega projekta; odločila sta vzpodbuditi kolege raziskovalce h kar največji uporabi bloganja v srenji. Prvi prispevki v Science of blogging že z naslovi izdajajo, kako želita pomagati kolegom, npr.:

• v zapisu Why all scientists should blog: a case study avtorja opisujeta, kako sta ubirala svoje prve korake v znanstveni blogosferi;
• v zapisu How building your online social network may affect your offline social life predstavljata svoje izkušnje s sodelovanjem v spletni komunikaciji, v dejavnostih t. i. socialnega mreženja. Komentirata med drugim tezo, ali uporaba spletnega torej, online komuniciranja, zmanjšuje posameznikovo javno, offline komunikacijo in njegovo siceršnjo podobo; 
• z zapisom Scientists: Publicizing your research gets you cited more often že z naslovom povesta, kakšne pomembne koristi lahko raziskovalci, ki jih še vedno pesti pomembna prisila Publish or Perish, pričakujejo od spletnih družabnih načinov komunikacije.

Ko sem dan nazaj sodeloval na akademiji ob 50. obletnici Slovenskega mikrobiološkega društva je bilo zlasti v razpravah, zgodovinskih in aktualnih, posebno pa še v priključeni okrogli mizi večkrat začutiti probleme šibke komunikacije med kolegicami in kolegi. Kolegialno občestvo, ki ima pomembne skupne interese sicer dobrodošlo povezujejo stanovske vezi društvene organizacije, vendar proti temu deluje obilica vsakodnevnih profesionalnih ter zasebnih, zlasti še družinskih ter drugih javnih obvez, ki so tehtna ovira v potrebni in poglobljeni izmenjavi mnenj. Pri tem pa kot da pozabljamo, da nikoli doslej ni bilo toliko in tako učinkovitih možnosti, ki vendarle omogočajo preseganje teh ovir in še več, ki dodajajo novo kvaliteto v teh kontaktih ter jih predstavlja spletna tehnologija. O enem od orodij ali bolje o enem od pristopov govorita oba blogerja in prav bi bilo, da jima prisluhnemo, predvsem pa da si po seznanitvi z razvitostjo tega načina komuniciranja drugod priznamo zaostanek pri nas in da z izborom ustrezne strategije ta razkorak zmanjšamo. Imam občutek, da razloge za pogosto citirani digitalni razkorak  (Digital divide) prepogosto iščemo v pomanjkanju materialnih in fizičnih virov, zanemarjamo pa vzroke v generacijskem razkoraku in morda celo v razkoraku povzročenem s karakterjem naroda. In kot da ne uspemo dovolj učinkovito preseči tega razkoraka z izobraževanjem in se ne zavedamo, kako pomembna naloga za prihodnost nam je naložena v tej točki.

Vzpodbuda odprtemu dostopu

Iz univerze Salford poročajo o zanimivem načinu vzpodbujanja uporabe odprtega dostopa. Ne samo, da je odlaganje člankov v repozotoriju za sodelavce univerze obveza, vzpostavili so tudi sistem nagrajevanja za tiste, ki so deponirali največ svojih del v odložišču.

Projekt LiquidPub

V okviru 7. raziskovalnega programa Evropske komisije je od leta 2008 v delu tudi projekt Liquid Pub.  V njem oblikujejo nove informacijske vire, ki jih omogoča spletna infrastruktura.  Koncept Liquid Book predstavlja nov koncept knjige, Liquid Journal nove perspektive revij v okolju spleta 2.0 in v rešitvah Liquid Conferences naj bi se oblikovala platforma za vodenje interdisciplinarnih konferenc z vključitvijo strokovne javnosti pri komentiranju prispevkov.

Nadaljnji cilji projekta so: iskanje novih rešitev za vrednotenje znanost (Research evaluation), identificiranje in spremljanje znanstvenih skupnosti (Scientific Community), predstavljanje znanstvenih dokumentov in podatkov (Scientific Knowledge Objects - SKO) in še nekatera vprašanja vodenja in organiziranja znanstvene dejavnosti, urejanja  znanstvenega publiciranja vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Učinkovito predstavitev projekta prinaša prezentacija Birokua iz Univerze v Trentu.

Proverbiarium 187

Pisces natare oportet.
Riba mora plavati (priporočilo, da kadar jemo ribe, obrok tudi ustrezno podpremo s pijačo).

Piscis primum a capite foetet.
Riba najprej smrdi pri glavi.

Plenus sacculus est aranearum.
Denarnica polna pajčevine (biti brez denarja).

O metriki vpliva v odprtem dostopu

Prof. Steven Harnad govori v audio/grafični prezentaciji o “Scholarly/Scientific Impact Metrics in the Open Access Era”. Med drugim je zanimiva predstavitev dileme o vplivu  OD na dostopnost (znalaganje, prenos) virov in njihovo citiranost, kot tudi predstavljena paleta metričnih metod, ki so danes v uporabi.

Tekoče spremljanje statistik

Spletni portal Worldometers je rezultat delovanja projekta Real Time Statistics Project, ki v mednarodni skupini razvijalcev in raziskovalcev pripravlja ažurno spremljanje najrazličnejših statističnih podatkov v realnem času (deluje v večjezičnih različicah, žal slovenščine ni vmes).

The DO lectures

Zdaj smo se že kar navadili obiskovanja TEDovih video predavanj, tudi tistih, ki nastajajo v lokalnih okoljih. Vsi tudi radi prisluhnemo predavanjem na portalu Videolectures. Tukaj pa je še en tak spletni naslov, ki ponuja zanimive podkaste: The DO Lectures. Dober vzorec njihovega predavanja, ki spodbuja k razmisleku o odprtih vsebinah, je nastop predavateljice Paule le Dieu. (In znova hvala blogerki Vesni, ki me kot prijazni angel opozarja na zanimive spletne najdbe, kot je tale o DO predavanjih).

Proverbiarium 186

Radix omnium malorum avaritia.
Izvor vsega zla je lakomnost.

Rana amat ranam et ranam putat Dianam.
Žabec ljubi žabo in meni, da je žaba Diana.

Rana in fabula.
Žaba v pripovedki (gre za žabo, ki je videla vola in se je tako napihnila v želji, da bi mu bila podobna, da je počila). 

Journal TOC

Podatkovna baza Journal TOCs je največja in odprtodostopna zbirka kazal znanstvenih revij. Stalno dopolnjujejo nabor, ki danes vsebuje kazala 14.751 revij 648tih založnikov.

Tablični računalniki so izziv tudi za javno knjižnično mrežo

Te dni smo lahko opazovali vstop vsaj dveh novinarskih hiš, Dela in Dnevnika, v ponudbo računalniških aplikacij za prihajajoč prodor tabličnih računalnikov. Delo je ponudilo svojo aplikacijo za iPad tablice, iz oglasov v Dnevniku pa je bilo mogoče razumeti, da se oni močneje ogrevajo za ponudbo svojih vsebin na tablicah, ki jih prinaša Samsung in bodo podprte z Androidovim operacijskim sistemom.

Ti koraki, ki seveda zaslužijo vso podporo in pohvalo, pa sporočajo v slovenski informacijski prostor še neko drug signal. Da se bodo namreč realnosti kmalu morale zavedati tudi knjižni založniki, predvsem pa naše knjižnice. Domači knjižnični strokovnjaki so mi zaupali, da jim ni znano, da bi se trenutno katera od knjižnic vsaj poskusno trudila pri iskanju rešitev npr. za posredovanje elektronskih knjig uporabnikom. Bodisi s pomočjo terminalskih postaj v samih knjižnicah ali pa še bolje, s pomočjo ponudbe v oddaljenem odstopi. Kot to npr. omogoča v svetu že zelo uveljavljeni sistem Overdrive.

Ker seveda rad priznam, da nimam natančnih podatkov, kakšno je stanje v slovenskem prostoru digitalne medijske ponudbe, bom seveda zelo vesel, če me dopolnijo in poučijo tisti, ki take podatke imajo.  

Proverbiarium 185

Potior est, qui prior est.
Kdor prvi pride, prvi melje.

Potius sero quam nunquam.
Bolje pozno kot nikoli.

Potus non frangit ieiunium.
S pijačo ne kršimo posta.

Družabna omrežja pomagajo napovedovati epidemije

Družabna omrežja nam res lezejo pod kožo. Z njimi si med drugim povečujemo število sodelavcev v svojih hobijih. Moja FB prijateljica Vesna mi je npr. pravkar posredovala povezavo do izjemnega video klipa, ki bi ga morda sam zgrešil. To je, zanimivo, video iz TED konference (Nicholas Christakis: How social networks predict epidemics) in se ukvarja prav s socialnimi omrežji, konkretneje o tem, kako je s spremljanjem omrežij mogoče napovedovati razširjanje različnih epidemičnih pojavov, npr. od bolezenskih stanj do razširjanja inovativnih idej. Človeka prisili v globok razmislek…

Bibliografije v LinkedIn

Novost pri družabnem omrežju LinkedIn na katero nas opozarja bloger Žiga obeta zanimivo možnost za oblikovanje uporabnikovega portfolija. Z morebitno razširitvijo možnosti pa bomo morda kdaj doživeli tudi razvoj v nekonvencionalni repozitorij revijalnega opusa (in še raje bi videl, da kar celotnega spletnega opusa). In ta bi nato morda omogočal tudi korektnejše bibliografsko vrednotenje avtorjevih del, saj bi namesto ali ob dejavniku vpliva revij v večji meri upošteval tudi direktno citiranje avtorja. O teh resnih dilemah govori Žiga >tukaj.   

TATA – repozitorij OD na Trinity College Dublin

Na nedavnem posvetu o odprtem dostopu so močan vtis na poslušalce pustili nastopi g. Niamh (izg.: Niv) Brennan iz irske Univerze v Dublinu - Trinity College. Med drugim nam je predstavila tudi njihov institucionalni repozitorij odprtega dostopa z imenom TARA (Trinity's Access to Research Archive). Preskus zbirk, ki jih skriva arhiv TARA vam bo najbolje predstavil uporabnost in učinkovitost storitve. Vredno posnemanja!    

Budimpeška iniciativa odprtega dostopa

Potem ko smo tudi v Sloveniji pretekli teden s posvetom izrazili svoj interes za aktivnejše sodelovanje v odprtem dostopu, bi bilo prav, da se podpisnikom budimpeške iniciative odprtega dostopa pridružijo tudi naše visokošolske in raziskovalne ustanove. Tako imamo zdaj med podpisniki zgolj sedem posameznikov - cit. po orig viru: Ambrozic, Melita, Deputy director, National & University Library; Hristovski, Dimitar University of Ljubljana, Faculty of Medicine; Nekrep, Franc Viktor, Professor, University of Ljubljana; Pirtosek, Zvezdan, Consultant neurologist, University Medical Centre, Neurology Clinic; Vodeb, Gorazd, Librarian, National & University Library; Franci, Pivec, Adviser, IZUM
Ki, Tomislav, Postgraduate student, Philosophical faculty Maribor (upam, da sem našel vse!).

Prav tako bi bilo prav, da se naše ustanove pojavijo med podpisnicami Berlinske deklaracije.