Preiskovanje bioloških podatkovnih zbirk

D. Yvonne Jones nam v svojem članku, objavljenem v reviji ISTL (Issues in Science and Technology Librarianship) ponuja izkušnjo o učinkovitosti preiskovanja pomembnejših bioloških podatkovnih baz. Nasvet je uporaben  zlasti, če ni na voljo kompleksnejšega vira indeksiranih objav oz. profesionalnega servisa za rešerširanje. Uporabila je nekatere pogostejše baze, ki so tudi spletno dostopne (nekatere morda ob potrebni začasni registraciji!): ArticleFirst, BasicBIOSIS, Google Scholar, ECO, HighWire, MEDLINE,  ProQuest, SciFinder Scholar, WilsonWeb in  jih primerjala z iskanjem v BIOSIS Previews za katero je predpostavila, da je najrelevantnejša, ker gre za komercialno bazo iz hiše Thomson. Za iskalno strategijo priporoča preiskovanje z bazo Article First, dopolnjeno z ECO ali HighWire, dodatno pa s SciFinder Scholar, ki dodaja pomembne zadetke (zlasti ko gre za kemijske podatke). Presenetljivo učinkovito je bilo iskanje z Google Scholar servisom, ki je tudi prikazal največ člankov, ki jih ni zajelo preiskovanje BIOSIS baze.

Učbeniki v odprtem dostopu

Knjižničarka Heather Morrison iz Simon Fraser University nam v svojem blogu z daljšim sestavkom predstavi problematiko učbenikov, ki so na voljo v Odprtem dostopu. Peter Suber pa nam izda, da je na spletu doslej našel en sam indeks učbenikov v odprtem dostopu z imenom Textbook Revolution. Da le imamo tega enega… Če pa kdo najde na spletu še kakšno dodatno spletno dostopno učno knjigo, naj to pove.
Kako pa bi lahko prenos znanja v izobraževanju zagotovili po alternativnih poteh na spletu npr. s pomočjo wiki tehnologije, nam predstavlja Christian Wagner v članku dostopnem v .pdf obliki >tukaj.
In ker se v tem (pred)prazničnem času nujne obveze malo umirijo, zimsko vreme pa je kot nalašč sililo v zapeček, sem zadnje dni zopet pasel radovednost v izjemni bazi odprtodostopnih učnih materialov, ki jih na ameriškem MITju pripravljajo v projektu OpenCourseWare. V bazi je vse več predavanj tudi v kvalitetni video obliki in izvrstni nastopi najuglednejših učiteljev te ugledne univerze so zares pravi užitek. Mislim, da ta vir pri nas premalo uporabljamo pri pouku, čeprav je zaradi vse boljših širokopasovnih spletnih povezav njegova uporaba povsem realna.

Povezave do podatkovnih baz

Za nemško govoreče bo najbrž dobrodošel splet s povezavami do preko 360 brezplačnih podatkovnih zbirk (baz) z informacijami iz najrazličnejših področij. Splet je enostavno oblikovan in opozarja tudi na podatkovne zbirke, ki jih moderator spleta Stephan Stieglitzki sproti dodaja.

Prijetne praznike želim

Naj bo današnji vpis namenjen eni sami stvari, namreč dobrim željam. Da svojim  zvestim bralcem zaželim vesel Božič in prijeten skok v novo leto 2006. In da bomo skladni z  blogovsko navado, naj bo kot priporočena božična povezava >tale in za Novo leto >tale.  

Katedra za gradbeno informatiko UL

Letošnje praznične in novoletne čestitke, ki jih je razposlala Katedra za gradbeno informatiko (KGI) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL svojim znancem in prijateljem, spremlja simpatična priloga v obliki strnjenih informacij o tem, kaj vse so sodelavci postorili v iztekajočem se letu na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju. Informacijski list je kar preskromen za predstavitev zajetnega nabora opravljenih nalog: sodelovanje v treh evropskih projektih, v mednarodnem projektu  reUSE pa v nacionalnih projektih. Ob tem človeka kar zgrabi zavist ko vidi, kako ob tem utegnejo organizirati tudi zelo kvaliteten in inovativno zastavljen pedagoški proces. Sicer si pa lahko vsebino informacijskega glasila ogledate na spletnem naslovu http://itc.fgg.uni-lj.si/news/2005/slo/. In spletne povezave vas pripeljejo tudi do dodatnih informacij k vsakemu od predstavljenih področij dela. Vse njihovo delo je seveda posrečeno temeljeno na izrabi možnosti, ki jih ponuja IKT; pravi vzorec po katerem bi lahko naša Alma mater s prevzemom nekaterih njihovih rešitev značilno izboljšala svojo podobo sodobno organizirane evropske visoke šole. Pa ostajajo žal njihovi napori, čeprav niso od včeraj, plašno nekje v ozadju. Ali je mogoče, da v vseh preteklih letih nekdanji RCU nikoli ni pokukal na njihove spletne strani. Morda je dober znak, da je vodenje univerzitetne komisije  za informacijski in knjižnični sistem sedaj prevzel predstojnik  KGI, prof. dr. Žiga Turk. Ali pa mu bo Univerza tudi omogočila, da uresniči nekatere vizije in tudi konkretne rešitve, ki jih prof. Turk nedvomno ima? Držimo pesti! Vsem na KGI pa želim v novem letu učinkovito in uspešno nadaljevanje dela na projektih, njihovemu predstojniku pa veliko dobrih del za našo Univerzo.

Odprti dostop v raziskovanju

Ray English je direktor knjižnic na Oberlin College v ameriški zvezni državi Ohio. Zanimivo je prebrati intervju z njim, v katerem odgovarja na vprašanja o odprtem dostopu v akademskem raziskovanju. In dobimo občutek, da ve o čem govori!  

ArticleFinder

Kadar preko spleta iščete bibliografsko informacijo o znanstvenem ali strokovnem tekstu, danes pravzaprav ni večjih zadreg. Kar nekaj spletnih ponudnikov, tudi takšnih zastonjskih je že na voljo (uporaben spisek je na voljo >tukaj). Zadnja leta velja Infotriev-ov ArticleFinder kot eden boljših, nekaj časa je bil tudi že naročniški, zdaj je pa znova brezplačen (upajmo da ne samo začasno?). Iskanje je hitro, klasično z Boolovimi operatoriji ali bolj specifično z bibliografskimi identifikatorji.

Spletno kmetijsko svetovanje

Spletno okolje je idealna platforma za ponudbo izobraževalnih in svetovalnih vsebin v kmetijskih tehnologijah. Razpršen avditorij prebivalcev podeželja, ki jim specifični časovni gabariti njihovih dnevnih opravil v proizvodnji onemogočajo udeležbo na fizično organiziranih predstavitvah ali učnih prireditvah, ki so poleg tega velikokrat tudi prostorsko oddaljene, se v svetu veliko raje in vse pogosteje odloča za vključevanje v različne oblike spletnega pouka in informiranja. Več o tem lahko preberemo v daljši študiji avtorja Johna Schmitza iz Univerze Illinois z naslovom »Agricultural Extension on the Web«. Vedno bolj učinkovite spletne aplikacije, organizirane v specializirane portale za spletni pouk in za odlaganje koristnih podatkovnih zbirk so vse bolj pogosto na voljo v popularni obliki odprtega dostopa. Ob tem tudi druge rešitve iz spektra t. i. socialnega programja  v tipu weblogov (tukaj, tukaj in tukaj) in wikijev, ki jih bliskovito osvajajo tudi manj vešči uporabniki spleta, puščajo vse močnejšo sled v izobraževalni in strokovni informacijski rabi.        

Do h-indeksa s pomočjo WoS

Tudi v tem blogu sem že omenjal predlog novega indeksa za presojo odličnosti, t. i. h-indeksa (h od avtorja dr. Hirscha). Zdaj so pri Recherchen Blog pripravili navodilo, kako je mogoče h-indeks izračunavati s pomočjo bibliografske baze Web of Science. Povzemam del zapisa v blogu dne 7. decembra 2005:

»…Hirsch (2005) je za oceno odličnosti posameznih raziskovalcev predlagal t. i. h-indeks in ga definiral: "Raziskovalec ima indeks h če ima h njegovih/njenih Np člankov vsak vsaj h citatov, drugi članki (Np-h)pa imajo vsak manj citatov kot h" (Hirsch, 2005, S. 1). Na primeru fizika Eda Wittena je prikazano, kako lahko h-indeks določimo s pomočjo Web of Science:

• S pomočjo “Advanced Search” poiščemo vse publikacije Eda Wittena. Da po pomoti ne vključimo v nabor objav istoimenskih raziskovalcev/raziskovalk, uporabimo v iskalnem vprašanju poleg imen avtorja tudi ime ustanove , ki ji pripada: AU=(witten e) AND AD=(princeton or harvard or caltech or brandeis or cern or trieste).


• Iskalno vprašanje omejimo z vrsto dokumenta: article, letter, note ali review.


• Rezultate rešerše uredimo z ukazom “Sort by: Times Cited” po pogostosti citiranja.


• Nato preiščemo rezultate do točke ko rang objave preseže pogostost citiranja. V primeru Eda Wittena preseže pogostost citiranja 113. publikacija v vrsti zato je h-indeks Eda Wittena 112.«

Neenotna Royal Society

Potem ko je konec novembra britanska akademija znanosti - Royal Society – objavila svoje »uradno stališče«, v katerem je svetovala previdnost pri uvajanju britanskega načrta o Odprtem dostopu, se je zdaj z odprtim pismom oglasilo 42 (danes 14. 12. je podpisnikov že 61!) njenih članov (med njimi pet nobelovcev) in v nasprotju z vodstvom svoje akademijo javno podprlo načrt britanskih raziskovalnih svetov (Research Councils - RCUK). Ta načrt namreč obvezuje avtorje, da rezultate raziskav, ki jih financirajo RCUK, objavijo tudi v odprtem dostopu. Novembrsko uradno stališče akademije je bilo precejšnje presenečenje, saj so sicer načrt RCUK podprli britanski knjižničarji in številni posamezniki britanske akademske srenje, uradno pa so se zanj zavzele tudi britanske univerze. Kot kaže zdaj odprto pismo, je bilo stališče vodstva akademije neusklajeno s članstvom, a je do neke mere razložljivo s strahom, da bo uveljavitev odprtega dostopa ogrozila izdaje akademijskih revij in publikacij, ki kot kaže predstavljajo za akademijo nezanemarljiv vir prihodkov. Tudi v tej zadevi je vredno prebrati komentarje v Suberjevem blogu.

Metaiskalec Releton

Ponujeno nam je zanimivo meta iskalno orodje Releton. Išče z iskalcema Google in Yahoo, posebnost predstavitve rezultatov pa je, da lahko s pomičnim kazalcem izberemo delež s katerim naj bo posamezno iskalno orodje udeležen v končnem rezultatu.

Virtualni katalogi

Virtualni katalogi so posebna oblika knjižničnih katalogov, ki večinoma nastajajo v sodelovanju večjega števila knjižnic in kot metakatalogi običajno obravnavajo skupno tematiko. Spisek nekaterih pomembnejših evropskih virtualnih katalogov nam ponuja visokošolska knjižnica Univerze Karlsruhe.

SDVD

Izkoriščam bralce bloga, zlasti tiste med njimi, ki se ukvarjate z visokošolskim poučevanjem, za aktualno sporočilo:
 
Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) organizira zanimivo študijsko srečanje na aktualno temo problemsko naravnanega pouka. Pridite na srečanje (in morda vas zamika tudi, da se včlanite se v naše društvo).
 
Vse pomembne informacije o društvu in napovedanem sestanku najdete na spletni strani: http://www.bfro.uni-lj.si/gost/sdvd/, tako da sledite svežim novicam.