Požar na Univerzi Southampton

Med informatiki je pravkar zakrožila žalostna vest. V enem najpomembnejših svetovnih informacijskih centrov, na School of Electronics and Computer Science na Univerzi Southampton, kjer vemo, da delujejo tudi prof. Stevan Harnad in njegovi sodelavci, je zagorel elektronski laboratorij. Ta trenutek ni znano kolikšna je škoda, ki bi lahko ob izgubi informacijskih virov bila skoraj  nenadomestljiva. Tolaži le, da ni bilo človeških žrtev, vzroke požara pa še raziskujejo.    

Spletno iskanje

Na spletu Naval Postgraduate School (NPS) bi vam priporočil indeks spletnih povezav z naslovom Orodja za iskanje po spletu – Web Finding Tools.  Našli boste zares bogat nabor koristnih spletnih virov, ki začenja z osnovnim besednjakom, nadaljuje z napotki v tehnike iskanja, predstavi spletna iskalna orodja, zbirne (meta) iskalce, predstavi posebne splete, usmeri nas v »nevidni splet« in zaključuje z bibliografskimi viri. Zelo priporočam.  

Objavljanje v znanosti

Na spletu Science and Development Network – SciDev.Net  lahko najdete kratek vodnik o objavljanju v znanosti – Science Publishing. Seznani nas z različnimi pristopi, od odprtega dostopa, samoarhiviranja do različnih oblik komercialnega tiska in do uporabe spleta za učinkovitejše posredovanje informacij v dežele v razvoju.

Holandci uspešno tržijo znanje

Holandske visokošolske ustanove združene v organizaciji Netherlands Organization for Cooperation in Higher Education (Nuffic) ponujajo skoraj 1100 različnih programov v angleškem jeziku, od kratkih tečajev do doktorskih programov v različnih akademskih področjih. Pričakujejo, da bodo v naslednjem šolskem letu šolali okoli 40.000 tujih študentov. Podatke povzemam po WENR.

V izobraževanju vodijo Islandci

Kot poroča OECD v svojem letnem statističnem pregledu »Education at a Glance 2005« ima Island največji delež mladih ljudi, ki vstopajo v visokošolsko izobraževanje. Tako se šola 80% Islandcev mlajših od 25 let in s tem je presežen podatek Nove Zelandije in Švedske, ki sta blizu 80%, Poljske, Madžarske in Avstralije s približno 70% ter Italije in Južne Koreje  pri 50%. Podatke povzemam po WENR.

Adelphi Charter

Mednarodna skupina umetnikov, znanstvenikov, pravnikov in gospodarskih izvedencev je v Londonu objavila listino “Adelphi Charter on Creativity, Innovation and Intellectual Property”, ki poziva vlade vseh držav k ureditvi vprašanj, ki zadevajo intelektualno lastnino. Med podpisniki so npr. Cory Doctorow iz EFF, Lawrence Lessig iz Creative Commons in brazilski minister za kulturo Gilberto Gil. Tekst je na voljo tudi v nemškem prevodu.

HighWire Press

Med najbolj znanimi informacijskimi službami v gibanju Odprtega dostopa je gotovo High Wire Press (HWP) iz sklopa Knjižnice Univerze Stanford, ki vzdržuje trenutno v svetu največji arhiv člankov s polnim tekstom v odprtem dostopu za področje ved o življenju. 6. oktobra letos so namreč presegli 1.000.000 dostopnih člankov iz 247 vrhunskih recenziranih revij. Arhiv HWP sicer ponuja naročnikom dostop do skupno preko 800 revij.  

NLM Gateway

Omrežje ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (NLM Gateway) zdaj poleg nove spletne podobe in dostopa do poglavitne bibliografske baze PubMed ponuja tudi razširjene povezave do vsebin npr. v mreži TOXNET in te bodo v naslednjih dneh še razširjene. Tudi v drugih povezavah ponuja omrežje zanimive vsebine, to so npr. številni MedlinePlus viri (zdravstvene vsebine, vsebine o zdravilih, medicinska enciklopedija, zdravstvene novice idr…), ali pa Genetics Home Reference, kjer poleg  različnih poljudnih genetskih vsebin najdemo zelo uporaben genetski učbenik.

Portal Europa in Euroguide

Zdaj smo brez dvoma v Evropi že zelo udomačeni; na najrazličnejše načine in večinoma že dobro poznamo tudi evropski portal Europa; v njem imamo dostop tudi do slovenskih strani. Kljub temu pa bo zelo dobrodošel ciljni spletni katalog Euroguide, ki nas s pomočjo 60tih različnih kategorij popelje do iskanih informacij, iskanje pa praviloma presega same podatke v Europa portalu.

Blogi na Yahoo

Zdaj lahko na sicer zelo informativni spletni strani Yahoo news iščete tudi blogerske novice.

Nature podcast

O tem, da zdaj revija Nature tedensko izda tudi zvočni zapis vsebine novega zvezka (t. i. »podcast) preberite > tukaj.

"Informacijska kompetenca"

Na Tehnični univerzi Hamburg-Harburg - TUHH (konkretneje v njihovi knjižnici) so pripravili zanimiv učni material, ki naj bi uporabniku, predvsem študentu izboljšal to, čemur danes z učeno besedo rečemo »informacijska kompetenca« pomeni pa tudi: »kako se lahko usposobim za učinkovitejše iskanje podatkov?«. Pot skozi priročnik vam bo omogočila, da boste povečali svoje dosedanje tovrstne veščine, da boste lahko bolje presojali, kje lahko najdete informacijske vire, kako si zlasti lahko pomagate z računalniškimi viri, kateri viri so zanesljivi in podobno. Za vstop v splet z imenom DISKUS si morate pridobiti uporabniško ime in geslo, kar pa je brezplačno in izbirate lahko med nemškim ali angleškim tekstom.

SPARova brošura

Kolega Miro Pušnik iz CTK me je opozoril na zanimivo brošuro o Odprtem dostopu, ki jo kot promicijsko gradivo ponuja organizacija SPARC. Mislim, da bo zelo uporabna za priložnosti, ko želimo sogovornika na hitro obvestiti  o vsebini in ciljih OA iniciative.

Prispevki s konference

Prof. Suber nas obvešča, da so na spletni strani avstralske Akademije za humanistične vede v odprtem dostopu objavljeni prispevki oz. prezentacije poročevalcev na mednarodni konferenci »Open Access, Open Archives and Open Source«.  

AskPhilosophers

Prof. Suber nas zopet opozarja na zanimiv spletni izobraževalni vir. To je splet AskPhilosophers, ki na nek način zavrača rek, da do znanja ni udobne poti. Avtorji strani pravijo, da je filozofija paradoksna, ker se vsi dnevno srečujemo s filozofskimi temami in vprašanji, da pa je malo priložnosti za učenje filozofije. Vsebino običajno poučujejo šele na visokošolski ravni. AskPhilosophers naj bi premoščal to vrzel saj kvalificirani filozofi odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavlja javnost. Suberju je rešitev tako všeč, da izziva tudi strokovnjake drugih področij, naj ustvarijo podobne spletne strani, npr.: AskGeologists, AskMathematicians ali AskNutritionists. Sploh ni slaba ideja…

First Monday

Ravnokar je izšla oktobrska številka revije First Monday. Če prepišem kar iz njihove predstavitve je to ena prvih revij odprtega dostopa, ima recenzijsko politiko in obravnava tematiko o Internetu. Njen začetek sega v maj leta 1996 in od takrat je objavila 638 prispevkov v 112 zvezkih, članke je prispevalo 756 avtorjev. First Monday indeksirajo Communication Abstracts, Computer & Communications Security Abstracts, INSPEC, ISI’s Web of Knowledge, LISA, PAIS, eGranary Digital Library in v drugih servisih. Zanimivi so tudi podatki, ki so uporabljeni za predstavitev odmevnosti revije, kot zanimiv način kako je to tudi mogoče narediti. V letu 2004 je 835,768 uporabnikov z opredeljenim domenskim imenom preneslo 6,728,893 prispevkov objavljenih v reviji. Npr. samo v septembru leta 2005 je 115,992 uporabnikov uporabilo 534,357 prispevkov. Torej je to zares brana revija in tak način predstavljanja je najbrž mogoče uporabljati tudi za druge namene, npr. v bibliometriki..

Revija Digital Watch

Povzemam poslanstvo nove revije Digital Watch: je recenzirana revija odprtega dostopa, ki jo izdajajo podiplomski študenti School of Information Sciences na Univerzi Pittsburgh in naj bi predstavljala forum za razprave vsebin, ki zadevajo digitalne knjižnice in sodobno kulturo.

Wiki o pticji gripi

Ptičja gripa se vse pogosteje pojavlja kot tema obravnave tudi v javnih medijih. Zdaj se je, kot nas opozarja TTTYB blog, pojavila tudi prva enciklopedična spletna stran v načinu wiki pisanja v sodelovanju, ki je posvečena ptičji gripi – FluWiki. O tem nekoliko obširneje poročam tudi v svojem blogu MIKROBioLOG.