mreža, ki omreži...

Nenavaden mož, tale Marcus P. Zillman, sicer pa je opremljen s spoštljivim naborom kvalifikacij, kot to razberemo iz njegovega življenjepisnega bloga. Mož je podjeten in podjetnik (The Virtual Private Library™) na področju posredovanja informacij. Ponuja jih na različne načine, tudi v obliki klasične knjižne izdaje. Primera sta: eCurrent Awareness Resources™ Business Intelligence Report in Internet Sources™ Manual. Za posamezna ožja tematska področja izdaja t. i. Internet MiniGuides. Razen tega pa deluje na več področjih tudi kot svetovalec in kolumnist. Zelo aktualen je njegov dnevniški blog, med njegovimi povezavami pa najdemo še dostop do različnih drugih rešitev ICTja. Vsekakor pa nas "omreži" s svojimi tematskimi spiski najrazličnejših spletnih naslovov, ki jih najdemo v obliki stalno ažururanih blogov in ki so opremljeni tudi z obsežnejšimi anotacijami. Kot vzorec značilne ponudbe spletnih povezav naj služi indeks aktualnih spletnih naslovov za področje agrikulture.

O blogih in "bloganju"

Če ste bili doslej zgolj bralec blogov ali ste novinec v tem mediju bo morda koristno branje, ki ga ponuja John C. Dvorak v svojem prispevku Understanding and Reading a Blog (for Newcomers). Morda vas to vzpodbudi, da se lotite priprave in urejanja lastnega bloga (ali webloga, kar je starejše in pravilnejše poimenovanje tega spletna programja). In če vas bo zamikalo si izberite ponudnika, ki omogoča prost dostop ali pa je vsaj poceni in je delo s programom zlahka obvladljivo. V to skupino šteje nedvomno Blogger, ki ga tudi sam uporabljam, razen tega izkušeni blogerji priporočajo še: Movable Type (koristi malo znanja v programiranju), Live Journal, Blogsome, Xanga, in 20Six UK ( ki omogoča tudi podporo mobilnemu bloganju - v svoj blog lahko vpisujete s pomočjo MMSa ali email-a). Sicer pa lahko obilo koristnih napotkov o blogih preberete npr. na servisu About.

O varni prehrani

Kot lahko preberemo v britanskem tisku je Food Standard Agency priporočila umik okoli 350 proizvodov iz britanskih trgovin zaradi morebitnega ogrožanja zdravja. Sporni so nekateri dodatki hrani, predvsem gre za barvilo Sudan I. Prav v vrhu spiska je znan proizvajalec Worcester omake.

Razširimo nabor pojmov...

Kot kaže bomo pri delu na Spletu vse pogosteje srečevali dva dodatna pojma: "moblog" in "linklogging". In kaj bi naj bil moblog - upam, da bomo kmalu dobili tudi poslovenjen izraz? Slike, ki jih posnamemo z GSM telefoni z vgrajenim fotoaparatom in možnostjo povezave na Splet (GPRS, UMTS, ipd.) pošljemo na posebno spletno stran, kjer jih dodatno opremimo s tekstom in tako oblikujemo prikupen spletni album. Zadeva ima lahko, razumljivo, tudi akademsko in strokovno uporabo. Najbolj znan moblog je baje tisti, ki ga ureja Joi Ito.
Linklogging obeta v znanosti še precej večjo uporabnost. S pojmom opisujemo povezovanje različnih vsebin na spletu, lahko brez globlje obdelave njihove vsebine. Lahko pa s tako povezavo oblikujemo tudi podatkovno zalogo referenc opremljenih s krajšimi opombami, torej z anotacijami in po potrebi s povezavo do polne vsebine npr. znanstvenega ali strokovnega teksta, s čimer pridobimo močno informacijsko orodje. Dva najbolj znana spleta te vrste sta CiteULike in Connotea, za biomedicinsko rabo pa nastaja splet Biologging. Podoben temu je tudi splet z imenom del.icio.us, v katerem lahko oblikujete lastne, anotirane sezname zanimivih spletnih naslovov, ki jih pa lahko pregledujejo tudi drugi uporabniki; ne imenuje se zato postopek zastonj "socialni bookmarking".

Evropska knjižnica (TEL)

Potem, ko je bil v letu 2004 uspešno zaključen evropski raziskovalni projekt TEL, je Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) odločila, da s prvim četrtletjem leta 2005 začne z delom Evropska knjižnica (EL) in nadomesti dosedanji portal evropskih nacionalnih knjižnic Gabriel. Med izvajalci projekta TEL, nato organizatorji EL in poslej med njenimi članicami je od vsega začetka tudi slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in na njenih spletnih straneh lahko zveste več o projektu TEL.

kaj je Oriel?

Raziskovalcem v bioloških vedah se je vse težje znajti v podatkovnem bogastvu, ki ga ustvarjajo raziskave v genomiki in bioinformatiki; v pomoč naj bi jim poslej bila tudi nova iskalna orodja, ki jih jim bo ponudil nov portal Oriel iz hiše EMBO in ki je nastal kot projekt 5-tega Okvirnega evropskega programa.

eIFL.net in Odprti dostop

eIFL.net je neodvisna fundacija, ki uveljavlja razširjanje elektronskih knjižnih in revijalnih virov v deželah v prehodu in v deželah v razvoju. Slovenski partner COSEC jo opredeljuje kot največji mednarodni konzorcij knjižničarstva v svetu. eIFL.net je nedavno pričel z novo promicijsko akcijo uveljavitve Odprtega dostopa med svojim članicami v okviru katere bi predvsem podprli ustanavljanje institucionalnih depozitnih arhivskih baz (repozitorijev).

Pri NIH so se končno odločili...

3. februarja so ameriški Nacionalni inštituti zdravja (National Institutes of Health - NIH) končno objavili svoja pravila o objavljanju raziskovalnih rezultatov, ki so v delu ali celoti financirani z njihove strani. Načrt, ki bo stopil v veljavo 5. maja letos, obvezuje raziskovalce, da prostovoljno odložijo oz. oddajo končno obliko manuskripta raziskovalne objave, potem ko je bila ocenjena z vrstniki ("peer-review"), v arhivski elektronski bazi PubMed Central, kakor hitro je mogoče po objavi. Avtorji se lahko odločajo za takojšnjo javno oddajo ali pa najkasneje v 12 mesecih po objavi v reviji. Težave je mogoče pričakovati ob dejstvu, da je prepuščeno raziskovalcem, da se pogodijo z založniki revij o ureditvi avtorskih pravic.
Založniki neprofitnih založb (npr. znanstvenih društev) so se že oglasili z odklonilnim neodobravanjem take rešitve, prav tako pa tudi zagovorniki Odprtega dostopa niso zadovoljni; kot vsak kompromis je zadovoljstvo nekje v sredi. Vsekakor pa je to daleč več od tega, kar ni uspelo v Veliki Britaniji ob najprej napovedani potem pa umaknjeni podobni rešitvi s strani britanske vlade v lanski jeseni.