Ponovno kritično o IF

Znova je po objavi uredniškega komentarja 16. oktobra letos v ugledni reviji British Medical Journal – BMJ v znanstveni javnosti oživela razprava o ustreznosti Thomson ISIjevega dejavnika vpliva (Impact factor – IF ) kot oblike priznavanja odličnosti znanstvenega publiciranja. Do danes se je na uredniško kolumno odzvalo že 26 bralcev v glavnem s pomisleki do tega v marsičem spornega scientometričnega orodja.

Nacionalne vključitve v zlati Odprti dostop

Potem ko je pred dvemi leti britanska agencija informacijske tehnologije v visokem šolstvu JISC kolektivno vplačala članarino za vse britanske univerze v BioMed Central, lahko v letošnjem letu opazujemo še dve nacionalni pobudi celostnega nakupa članstva tega največjega elektronskega založnika znanstvene periodike. V oktobru sta tudi Norveška in Danska omogočili svojim raziskovalcem, da bodo poslej lahko brez plačila objavljali v zdaj že preko 150 uglednih revijah s področij biomedicinski in naravoslovnih ved (tretjina jih je zdaj tudi že vključena v ISIjevo merjenja dejavnika vpliva - IF).

Video intervju s prof. Harnadom

Bodisi s klicno, še bolje pa s širokopasovno povezavo (npr. ADSL) lahko prisluhnete in si tudi ogledate intervju znanega britanskega novinarja Richarda Poynderja s prof. Stevenom Harnadom, najbolj znanim zagovornikom zdaj že svetovno "razvpite" iniciative Odprtega dostopa (Open Access - OA). Opozorim naj, da za ogled potrebujete program Windows Media Player.

Zgovorni profesor Harnad nam v 25 minutah razloži obe osnovni paradigmatični obliki odprtega dostopa, t. i. zlati OA in zeleni OA, njun pomen in poskus napovedi prehoda druge oblike v prvo, ko bomo, kot upa prof. Harnad, kmalu v prihodnosti priče 100% OA. Sicer pa lahko njegovo uvodno vabljeno predavanje na isto temo najdete kot prezentacijo na letošnji oktobrski konferenci Symposium on Open Access to Knowledge and Scholarly Communication v Zuerichu (tam najdete v odprtem dostopu tudi ostale konferenčne prispevke) .

Nova OA revija v mikrobiologiji

Z veseljem sem ugotovil, da se je med novimi revijami, ki stopajo na vse bolj popularno pot odprtega dostopa (Open Access - OA) tudi mikrobiološka revija. Govorim o reviji International Microbiology - IM, ki je uradna publikacija španskega mikrobiološkega društva - SEM. Nikakor ne gre za novo revijo, saj je pričela izhajati že leta 1947 kot Microbiologia Espanola in je od leta 1998 med bralci pod sedanjim naslovom. Objavlja v angleškem jeziku znanstvene članke različnih kategorij iz vseh področij mikrobiologije in je indeksirana v številnih svetovnih bazah, med drugim tudi v odlični španski bazi elektronske znanstvene online knjižnice SciELO pa tudi v dveh bazah iz okolja Thomson-ISI: BIOSIS in CC/ABES.

Z letošnjo septembrsko (tretjo) številko vstopa IM v krog revij odprtega dostopa in o Odprtem dostopu so uredniki v tem zvezku pripravili tudi izvrsten uvodni članek o odprtem dostopu.

Kvadratne "bakterije"...

Potem ko smo jih doslej poznali zgolj po mikroskopskih slikah vzorcev iz naravnih okolij, je zdaj avstralskim mikrobiologom uspelo tudi vzgojiti kvadratne "bakterije". Te je prvi opisal že leta 1980 A.Walsby, ki je govoril še o bakterijah. Vendar je prva izolacija mikroorganizmov, gre pravzaprav za haloarheje v prav zares kvadratni obliki, uspela D. Burnsu šele leta 2002 iz avstralskih slanih jezer, zdaj pa je to tudi objavljeno v FEMS Microbiol. Lett. Kot pravi vodja raziskovalne skupine M. Dyall-Smith, uspevajo ti organizmi v vodah, skoraj zasičenih s soljo.

Forum visokošolske didaktike

Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) je k svojemu siceršnjemu virtualnemu stiku s člani in prijatelji društva po poti spletne strani zdaj dodalo še spletni forum. Kot pravi tajnik društva doc. dr. B. Mihevc, naj bi bil "Forum visokošolske didaktike" za člane SDVD, univerzitetne učitelje, asistente in tudi študente ter druge, ki se čutijo odgovorne za razvoj poučevanja in študija v slovenskem visokem šolstvu nova možnost za razpravo o vprašanjih, ki jih prinaša univerzitetna reforma, znana kot "bolonjska".

Pripravljen je genetski zemljevid goveda.

Sporočili so, da je uspelo gensko kartiranje goveda. Prvi grobi genski zemljevid so pripravili v mednarodnem konzorcijskem projektu, s težiščno vlogo na Baylor College v Houstonu (Texas, ZDA), za govedo pasme Hereford, pridružili pa se mu naj bi kmalu tudi zemljevidi drugih pasem.

Springer bo zavaroval dediščino...

Založnik Springer načrtuje, da bi odložil na spletu celotno vsebino svojih 1250 znanstvenih revij, vse do najstarejših iz leta 1886. Med njimi so npr. tudi članki Alberta Einsteina o teoriji relativnosti. Reuters poroča, da so se Springerjevi lastniki (Cinven&Candover) odločili v projekt vložiti 18 milijonov $.

Harnadovih deset let borbe za OA

Svobodni novinar Richard Poynder je v nedavnem članku "Deset let kasneje" v reviji Information Today hvalevredno obeležil desetletno zavzemanja prof. Stevana Harnada iz Univerze v Southamptonu (UK) za idejo Odprtega dostopa (Open access). Obletnica je vsekakor vredna omembe in občudovanja vztrajnosti najvidnejšega med borci za prost dostop do znanstvenih informacij v vseh različnih izvedbenih oblikah, ki jih je v teh letih predlagal.

Dodatna podpora NIH OA predlogu...

V septembru so predlog ameriških NIH o odprtem dostopu, potem ko ga je v avgustu podprlo 25 nobelovcev (o tem sem v tem blogu pisal 30. 8. letos), pisno podprli še: 9. septembra ameriška Gospodarska zbornica, 16. septembra Nacionalna akademija znanosti in 27. septembra Združenje ameriških univerz. O vsem tem obširneje piše prof. P. Suber v današnjem SPARC Open Access Newsletter, št. 78.