Živahen forum o Odprtem dostopu

Mreža GPGNet gosti diskusijski forum o Odprtem dostopu (Open Access); vanj se lahko tudi aktivno vključite. Tekst forumskih prispevkov predstavlja žametno pot do osnovnih vedenj o tej obetavni iniciativi, vključno s povezavami do najpomembnejših zalog znanja s tega področja. Kdor želi zgolj spremljati razpravo mu svetujem skok na stran s kazalom prispevkov in odmevov dosedanjih razpravljalcev.

Odprti dostop povečuje citiranost

Potem ko je Lawrence leta 2001 v reviji Nature zelo odmevno zatrdil, da podatki kažejo, kako imajo publikacije v odprtem dostopu (OA) večji vpliv (ocenjeno po citiranosti) od tistih v revijah s klasičnim dostopom, so si sledile številne objave s podobnimi ugotovitvami. Koristna bibliografija izpod peresa Steva Hitchcocka o tem je dostopna, seveda v odprtem dostopu, na spletni strani OpCit projekta.

Bo UL dobila digitalno knjižnico?

Zelo me je razveselila vest, da se je tudi ljubljanska univerza (UL) odločila zastaviti projekt digitalne knjižnice. Pri tem pa bo seveda zelo pomembno, da bodo najbrž skromno odmerjena sredstva skrbno izkoriščena, da bo zagotovljena najširšemu krogu uporabnikov UL manjkajoča infrastruktura najširše uporabnosti, da bodo izkoriščene že znana rešitve, ki jih je dovolj in da bodo rešitve usklajene z globalno usklajenim konceptom Odprtega dostopa. Torej, da bo kar najmanj časa in sredstev porabljenega za razvijanja novega programja, zlasti preden ne izkoristimo vsega uporabnega, kar je bodisi razvito v doslej še neizkoriščenih domačih programskih rešitvah kot jih je npr. ponudil projekt SciX ali kar je na voljo v zbirkah odprtokodnega programja. Značilna primera tega sta programski opremi, ki ju nudi budimpeštanska iniciativa Odprtega dostopa ali pa programje digitalne knjižnice pri MIT, na kateri temelji baza DSpace. Upam, da tudi ne bo izpuščena priložnost, da istočasno vzpostavimo učinkovit in enoten univerzitetni sistem poučevalnega/učnega materiala in IT procesov, ki bi ga bilo seveda smiselno graditi na izhodiščih t.i. Knowledge based systems (KBS). Posrečene možnosti v tej smeri ponuja npr. odprto programje Drupal.

WIKIPEDIA dosegla rekord...

Katera je najobsežnejša svetovna enciklopedija? Britannica...? Encarta...? Napačno! Za največjo svetovno enciklopedijo velja Wikipedia, elektronska enciklopedija Odprtega dostopa. Še več, koncept njenega sestavljanja temelji na sistemu za spletno soustvarjanje, na t. i. Wiki-ju in o tem še nekaj misli tukaj.

Da je Wikipedia res obsežna dokazuje obvestilo, da je pravkar dosegla milijon člankov. In ali ste vedeli, da imamo tudi slovensko izdajo; pojdite na splet Wikipedija in se prepričajte, morda se tudi odločite, da boste sodelovali pri njenem nastajanju. Kot rečeno, ne samo da lahko to enciklopedijo berete, lahko jo tudi sestavljate. In slovenska izdaja sploh ni najslabša med raznojezičnimi vrstnicami.

JISC je obnovil abonma...

Britanski odbor The Joint Information Systems Committee (JISC) s funkcijo agencije za podporo uveljavljanja uporabe informacijske tehnologije v visokem šolstvu, je za leto dni obnovil kolektivni abonma vseh britanskih univerz za BioMed Central (BMC), največjo založbo Odprtega dostopa v svetu. BMC izdaja preko 150 elektronskih revij za objavljanje originalnih raziskav, ki so vse v polnem tekstu dostopne bralcem brez omejitve in za objave revijalnih preglednih člankov, za katere je zahtevana naročnina. Stroške objave originalnih raziskav pokrije avtor sam s pavšalnim plačilom 500 €, lahko pa jih prevzamejo ustanove za svoje raziskovalce-avtorje v obliki letnega abonmaja. Objava o JISCovi finančni odločitvi pomeni tudi simbolno podporo parlamentarnega načrta, da bi rezultati javno financiranega raziskovanja našli nemoteno pot do vseh zainteresiranih bralcev.

Iniciativa NIH "gre naprej"...

Pretekli četrtek zvečer je Predstavniški dom ameriškega Kongresa s prepričljivo večino sprejel zakon o financiranju ministrstev javnih dejavnosti in tako med drugim tudi predlog direktive o dostopu do raziskovalnih rezultatov, kar pravzaprav pomeni uzakonitev načela Odprtega dostopa. Sledi samo še glasovanje v Senatu.

Potočnik na čelu evropske znanosti

Z obsežnim komentarjem se je na načrtovano imenovanje dr. Janeza Potočnika, evropskega komisarja iz Slovenije, na mesto "evropskega ministra za znanost", nemudoma odzval tudi osrednji časnik aktualnih znanstvenih novic The scientist. Predvsem je v članku poudarjen izziv, ki ga bo novemu komisarju predstavljala uveljavitev Lizbonske strategije, v okviru dokončne utrditve Evropskega raziskovalnega prostora pa pomembne organizacijske spremembe, ena med večjimi je gotovo ustanovitev evropske znanstvene agencije (European Research Council).

Servis SCOPUS

Peter Jacso nam je v Thomson/Gale-ovem septembrskem revialnem komentarju ponudil koristno študijo o novem Elsevierjevem abstraktnem/indeksnem servisu Scopus, ki ga primerja z znanimi lastnostmi baze Web of Science. Kritično isto podatkovno bazo obdela tudi Jill O’Neill iz NFAIS.

Zlate in zelene poti k odprtemu dostopu

Pod gornjim naslovom so mi v Znanosti, prilogi dnevnika Delo, 2. septembra letos objavili prispevek v katerem predstavljam obe odmevni pobudi o nadalnji uveljavitvi Odprtega dostopa v ZDA in Veliki Britaniji. Integralni tekst ( z delujočimi povezavami) najdete na strani Doc20 osebnega spleta

Kemijske znanstvene revije

Zanimivo pomoč za orientacijo pri objavljanju v kemijski znanstveni periodiki najdemo na knjižnični spletni strani univerze Lehigh pod naslovom Chemistry Journal Trends avtorja Brian-a Simboli-ja.
V povezavah spoznamo nabor kemijskih revij s podatki o založniških kriterijih, o cenah, o specifičnih vsebinskih težiščih revij in podobnem, pri čemer pa ni opredeljevanja do kvalitete vsebine.
Zelo koristno in upamo lahko samo, da se bodo po tem vzoru pojavile še informacije o revijah na drugih disciplinarnih področjih!