Odprto pismo nobelovcev...

26. avgusta letos je 25 Nobelovih nagrajencev s področij naravoslovja in ved o življenju naslovilo na ameriški Predstavniški dom odprto pismo v katerem i z r a z i t o p o d p i r a j o nedavni predlog naslovljen Nacionalnim inštitutom zdravja (NIH), da omogočijo davkoplačevalcu odprt dostop do celovitih elektronskih tekstov vsakega manuskripta, ki poroča o delu podprtem z dotacijami ali pogodbami s strani NIH tako, da jih posredujejo v bazo PubMed Central.

Odprti dostop (OA) se nezadržno širi…

Po zadnjih obvestilih prof. Harnada se je s prehodom Royal Society of Chemistry(RSC) preko »zelene meje«, število zelenih revij po načinu avtorskega arhiviranja povečalo na 92% (8272 od 8996). Od tega je 71% samoarhiviranja poodtisov (»zelene«); 21% samoarhiviranja predodtisov (»bledozelene«); 8% pa ostaja »sivih« po barvni lestvici OA. Baza ROMEO te spremembe že upošteva.

K večji odličnosti MEDLINE revij po poti OA?

Nedavni predlog v ameriškem Predstavniškem domu, po katerem naj bi avtorji znanstvenih člankov, kjer so kakršenkoli del stroškov v raziskavi prispevali tudi Nacionalni instituti zdravja (NIH), obvezno deponirali ta dela tudi v arhivsko (depozitno) zbirko PubMed Central in to potem, ko so bila dela sprejeta v formalni oceni vrstnikov (peer review) v revijah iz spiska baze PubMed pri Nacionalni medicinski knjižnici (NLM). To bo dalo dodatno težo tudi presoji odličnosti znanstvenih revij, ki jih NLM vključuje v svoj indeks MEDLINE na osnovi izbranih kriterijev. Baza Medline indeksira okoli 4700 revij, ki bodo poslej zaradi Odprtega dostopa(OA) vsebin še bolj dostopne bralstvu. To zanje pomeni tudi večjo opaznost, kar dokazujejo dosedanje raziskave, po katerih »online« dostop do polnega teksta raziskovalnim objavam močno povečuje njihovo citiranost (Lawrence, 2001). Končno odločitev o usodi NIH OA načrta lahko pričakujemo med letošnjima septembrom in novembrom.

Načrti v Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA)

Načrtovalce evropske znanosti čakata z jesenjo vsaj dva velika izziva: pričetek razprave o 7. Okvirnem programu (7OP) in razprava o vzpostavljanju Evropskega znanstvenega sveta (ERC) z nalogami agencije za financiranje usklajenega evropskega znanstvenega programa. V dosedanjih odmevih na razpravo o 7OP so zaznavni pomisleki k dosedanji praksi Mrež odličnosti zaradi njihove velikosti in kompleksnosti in so zato glasne pobude podpore krajšim, manj obsežnim projektom. ERC bo najbrž spremljalo težavno rojevanje, saj razpravljavci opozarjajo, da je potrebno najprej v primerjalni analizi presoditi učinkovitost financiranja obstoječih nacionalnih raziskovalnih programih, preden se oblikuje evropska agencija.

PubMed priročnik

na spletu ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (NLM) najdete posodobljen priročnik PubMed. Mimogrede za nepoučene: PubMed® je najbogatejši sistem za iskanje informacij (bibliografskih in faktografskih) v področju ved o življenju ("life sciences") in ga vzdržuje NLM. Priročnik za delo v zbirki PubMed je prirejen prednostno za delo z Microsoftovim iskalnikom Internet Explorer®, ki mora biti povezan z slikovnim predstavitvenim orodjem "Flash™ player". Tega lahko brezplačno dobite na spletu firme Macromedia® ()

Cell Press se odpira

Cell Press najavlja, da bo arhiv vseh devetih revij tega založnika od 1. januarja 2005 na voljo v odprtem dostopu, torej v polnem tekstu (z izjemo zadnjih dvanajst mesecev) in sicer vse od leta 1995.

Knjige v Odprtem dostopu

Prodor weblogov in gibanje za Odprti dostop sta našla zanimivo stično točko. Potem ko je nedavno guru odprtega pretoka kreativne misli Lawrence Lessig svojo knjigo »Free Culture« ponudil tudi v elektronski obliki na internetu, je zdaj svojo knjigo »We the Media: Grassroots Journalism by the People, for the People« , v kateri se ukvarja s prihodnostjo in vplivom "blogosfere", v odprti spletni dostop ponudil tudi publicist Jan Gilmore. Knjigo si lahko torej naložite, avtorjevi prijatelji pa svetujejo, da si knjigo tudi kupite, na voljo je preko Amazon.com.

Avtorji so ključ do Odprtega dostopa

O Odprtem dostopu (»Open Access«) še vedno premalo govorimo, saj kažejo ankete, da celo med raziskovalci ta iniciativa še ni dovolj sprejeta. Nedavno je E. Pelizzari v reviji Libri (povzemam vpis iz bloga dr. P. Subra z dne 8. 8. 2004) objavil rezultate ankete med raziskovalci v družboslovju na Univerzi v italijanski Brescii o možnostih arhiviranja raziskovalnih del v odprtem dostopu . Res je 44% tistih, ki so odgovorili na anketo, poznalo to možnost, vendar pa so komaj 4% uporabili možnosti takega arhiviranja in le 33% raziskovalcev je v arhivih odprtega dostopa tudi iskalo informacije. Je pa 61% raziskovalcev potrdilo, da so pripravljeni svoja dela arhivirati v institucionalnih depozitnih arhivih (imenovanih tudi repozitorijih), ko bodo ti izpolnjevali njihova pričakovanja. Pisec ugotavlja, da torej ključno vlogo pri uveljavitvi institucionalnega shranjevanja intelektualnega opusa nosijo raziskovalci-avtorji.

Deset let mikrobiologije na BF Univerze v Ljubljani

Končno so v FEMS Circular-ju (julij 2004, št. 56, str. 3 in 4 ) objavili kratko informacijo, v kateri sem predstavil desetletne izkušnje, odkar na fakulteti izvajamo dodiplomski študij mikrobiologije. In zdaj ko smo pred korakom, da študijski program v okviru bolonjske prenove nekoliko posodobimo, bi to morda lahko učinkovito storili v obliki evropske ali regionalne mreže mikrobioloških študijskih programov. Ne zgolj zavoljo obletnice, tudi zato, da bi morda taka pobuda našla odprta ušesa še kje, sem v FEMSovem časopisu spregovoril o jubileju našega študija.