Rangiranje univerz

Znova je završalo v deželici (>1, >2) in po svetu  (>1, >2, >3, >4, >5, >6, >7 ) ob rangiranju univerz. V najbolj znanem razvrščanju, ki si ga zdaj že četrto leto privošči šanghajska univerza Shanghai Jiao Tong U. tudi tokrat med 500 najelitnejšimi šolami ne najdemo ljubljanske Univerze (UL). Zato nam pa bolj godi razvrstitev na spletu Webometrics, kjer najdemo UL na 285. mestu, v Evropi celo na dobrem 93. mestu, zlasti ker smo v bližnji soseščini nekaterih zelo uglednih šol. Če malo podrobneje pobrskamo po vpisu v Wikipediji Academic Ranking of World Universities  najdemo še nekatere razvrstitve. V eni (University Metrics), ki uporablja kot kriterij t. i. faktor G je pripravljen spisek 300 svetovnih univerz; UL žal v njem ne najdemo. Seveda jo bomo zaman iskali tudi v spisku, ki ga je pripravila revija Newsweek in razvršča 100 najboljših svetovnih univerz na osnovi kombinirane liste Shanghai Jiao Tong in Higher Education Supplement londonskega Timesa (World's Top 200 Universities).

Še precej več, zlasti o ameriških navadah, zvemo o visokošolskem rangiranju na neki drugi strani v Wikipediji; vpis College and university rankings je skoraj nujno prebrati.

Še boljši Google Scholar

Po blogu Google Bloscoped povzemam naslednjo vest: Google Scholar, ki ga priporočam zlasti študentom pri iskanju učnega in seminarskega materiala, je zdaj uvedel novost. Ob vsakem rezultatu iskanja zdaj navede tudi povezavo »Related Articles«, ki zelo pomaga pri iskanju najdenemu podobnih, relevantnih člankov.

Pisanje bloga

Na spletu Robina Gooda je v tekstu in sliki (video) predstavljeno za blogerje zelo dobrodošlo orodje  Windows Live Writer (WLW). Zaenkrat je sicer še v beta verziji. Sicer pa ima Windows na to temo namenski blog. Kot kaže deluje zadeva v različnih okoljih, kot uporabnik Bloggerja pravkar vnašam ta tekst in upam na uspeh. Blogger je sicer že doslej ponujal dodatek za Word f. Windows, s katerim sem pa občasno imel težave. Novi WLW seveda obljublja veliko več. Vsi bomo hvaležni, če si bomo uporabniki sporočali težave na katere bomo pri uporabi naleteli. Blogosfera se že odziva s pohvalami in s kritiko.

Zdaj pa še WikiCat

Fundacija WikiMedia je najbolj znana po realizaciji globalne enciklopedične uspešnice Wikipedia ter po programju MediaWiki na katerem temelji Wikipedija in številne druge informacijske storitve. Zdaj v tej hiši ustvarjajo tudi bibliografski katalog WikiCat, ki naj bi podprl projekta WikiCite in Wiki Textrose. (WikiCite je orodje, s katerim so v Wikipediji realizirane citacijske povezave, WikiTextrose pa je relacijska citacijska baza, ki omogoča te citacijske povezave med uporabljenimi teksti. Gre torej za družino med seboj povezanih orodij, ki z omogočanjem drug drugega zagotavljajo udobje zelo prijazne in danes že nenadomestljive virtualne enciklopedije).

Vendar pa WikiCat naj ne bi bila še ena naslednja virtualna bibliografska zbirka, saj, kot lahko preberemo v Talisovem blogu Panlibus: …kar je osvežujoče pri Wikicat je to, da je, tako kot pri Wikipediji edina meja, ki jo je treba prestopiti, tako za iskanje kot dodajanje podatkov, spletna povezljivost...

Ali lahko internetu zaupamo?

Nedavna škandalozna poteza velikega ameriškega internetnega ponudnika AOL, ki je na svojem spletu objavil iskalne historiate zadnjih treh mesecev za 650.000 svojih uporabnikov, izpostavlja seveda vprašanje, kako je mogoče ohraniti zasebnost svojega iskanja z globalnimi iskalniki po svetovnem spletu. To skuša obdelati zapis How To Keep Your Search History Private, saj gre za ključni interes številnih internetnih uporabnikov: od raziskovalcev, podjetnikov, politikov in novinarjev, če naštejem samo najbolj izpostavljene poklicne skupine, kjer ima puščanje informacij lahko katastrofalne posledice za njihovo delo in celo eksistenco. Pri tem pa je seveda popolnoma jasno, da je potrebno zagotoviti popolno zaupnost in zasebnost sprehajanja po spletu kateremukoli uporabniku.

Nemški knjižnični portal

O nemškem digitalnem knjižničnem portalu VASCODA sem pisal že maja; seveda je namenjen predvsem znanstveni informatiki. Najdemo pa v nemškem knjižničnem prostoru tudi zelo uporabno virtualno splošno knjižnico VAB, ki nastaja kot ljubiteljsko delo knjižničarke Strauchove, kot nas o tem obvešča Recherchen Blog.

Dobrodošlica blogu

Z navdušenjem pozdravljam prihod novega strokovnega bloga na sceno slovenske blogosfere (upam, da s trditvijo, da je nov ne zavajam). Blog z imenom ZNANOST @ CLOVESTVO.EDU domuje  v Delovi blogarski druščini. Avtorju s psevdonimom kvark želim veliko zadovoljstva v njegovem poslanstvu.

WorldCat

OCLC je kratica za Online Computer Library Center s sedežem v Dublinu v ameriški državi Ohio.  OCLC v sodelovanju z 55.000 knjižnicami v 110 državah predstavlja največji knjižnični konzorcij v svetu. Skupaj s člani konzorcija oblikujejo vzajemni katalog WorldCat, ki je zdaj dobil novo podobo v beta verziji. Tudi NUKov Mrežnik vas napoti na ta spletni katalog.

PLoS One

Znana založniška hiša Odprtega dostopa Public Library of Science (PLoS) je napovedala bralstvu svojo novo aktivnost PLoS ONE, novo obliko revije, ki uveljavlja odprto ocenjevanje. Poglejmo, kako ga najavljajo.

PLoS ONE (eISSN-1932-6203) je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (»peer-reviewed«) revija odprtega dostopa, ki jo na spletu objavlja Public Library of Science (PLoS). PLoS ONE vabi k objavi poročil o primarnih raziskavah v vseh znanstvenih disciplinah. Izhajati bo pričela kasneje v tem letu. O ocenjevanju: Vsak prispevek bo pregledal član založniškega sveta preden bo objavljen. Ta presoja pred objavo bo usmerjena predvsem v tehnične značilnosti in manj v vsebinske in bo podprta tudi z razpravo z drugimi člani založniškega sveta in/ali tudi s zaprosilom za formalno oceno s strani neodvisnih ocenjevalcev. Če bo objavljen, bodo članek spremljale pripombe založniškega sveta in bo nato na voljo za splošno razpravo t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki (»open peer review«) v javnosti s pomočjo spletnih komentarjev, razprav in ocenjevanj. O Odprtem dostopu: Vsa dela objavljena v PLoS revijah so v odprtem dostopu z licenco Creative Commons pri čemer avtor obdrži avtorske pravice.

Google Print gre naprej

Googlov megaprojekt digitalizacije knjižnih fondov velikih ameriških univerzitetnih knjižnic ostaja sporen, zlasti zaradi ne povsem razjasnjenih pravnih dilem, ki zadevajo avtorske pravice. Google je Print Library Project zastavil leta 2004 s knjižnico univerze Harvard, javno knjižnico New York, knjižnicami univerze Stanford, univerze Michigan in britanske knjižnice na univerzi Oxford. V delu sodeluje tudi ameriška Kongresna knjižnica. Da pa nedorečenosti niso ustavile načrtov kaže sveža vest, da se je zdaj projektu pridružil tudi Knjižnični sistem univerze California z njegovimi 100 knjižnicami. Več o tem poroča tudi Peter Suber >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj.

O rešerširanju

Kogar zanimata znanstveno rešerširanje in scientometrija, zlasti možnosti, ki jih danes ponujajo konkurenčne podatkovne zbirke (Scopus, WoS, Google Scholar) in ocena njihove zanesljivosti, naj pogleda na blog One Entry to Research, kjer poročajo o primerjalni študiji, ki so jo pred nedavnim zaključili Švedi. O projektu poroča tudi Recherchen blog. Škoda le,  da je projekt že zaključen, saj bi bila zelo zanimiva še primerjava z Windows Live Academic, ki se pravkar rojeva v beta verziji. O tem velja pogledati tudi na SearchEngineWatch.

Sprostite naše podatke

To ni več posebna novica, je pa še vedno aktualna, zlasti ker se nadaljuje v kampanjo v podporo skupnega evropskega pristopa k odprtemu dostopu do informacij. Ena od redakcij časnika Guardian, Guardian Technology, je v marcu letos sprožila pobudo pod geslom Free Our Data. Doseči želijo, da bi bile vse informacije, ki nastajajo s podporo javnih sredstev, na voljo v odprtem dostopu. Primer so npr. različni geografski, meteorološki, ekološki in podobni podatki, ki jih ustvarjajo javne in državne ustanove, podatke pa javnostim prodajajo. Na spletni strani Free Our Data je pod naslovom »Free Our Data: Make taxpayers' data available to them« mogoče prebrati več o tem. In Guardian vzdržuje tudi tematski blog.

O spletnem iskanju

Po Recherchen blogu povzemam zanimivo informacijo. Informatik Dirk Lewandowski, o njegovi knjigi Web Information Retrieval (v nemščini) sem že pisal in je prosto dostopna na spletu, je zdaj odprl tudi tematski blog Suchmaschinenforschung, ki bo z aktualnimi dodatki nedvomno učinkovito podprl knjigo.

Iskalec Creative Commons

Gibanje Creative Commons (CC) je dobro znano tudi že pri nas. Zdaj so  pripravili lasten iskalec CcSearch, ki prepozna spletne strani, ki bodisi omenjajo ali pa so dostopne s CC licenco. Iskalec omogoča iskanje s pomočjo Google, Yahoo!, ali Flickr orodji.    

Ameriške univerze v podporo Odprtega dostopa

V trenutno nastajanje nove zakonodaje, ki naj uveljavi koncept Odprtega dostopa za vse ameriške javne agencije raziskovalnega financiranja, t. i. zakon FRPAA,  se intenzivno vključujejo tudi pobude iz akademskih okolij.  Potem ko so nedavno vodstva dvaindvajsetih najuglednejših ameriških univerz podprla zakon, se jim je kasneje pridružilo še petindvajset nadaljnjih in zdaj še triindvajset dodatnih.

Bill Gates in Odprti dostop

Kakršnokoli že stališče ima vsak od nas do Microsofta, priznati je treba, da človekoljubne poteze Billa Gatesa padejo v oči. Vložki njegove karitativne fundacije naj bi v prihodnje tudi podprli idejo Odprtega dostopa. V svojem blogu David Robinson citira Wall Street Journal: »Nezadovoljen, da v zadnjih dveh desetletjih raziskovanje ni prineslo vakcine proti AIDSu, je predsednik družbe Microsoft Bill Gates svojo novo donacijo za vakcino proti AIDSu  povezal z ostro zahtevo: tisti, ki bodo dobili denar se morajo obvezati, da bodo rezultate svojega dela delili z drugimi«.

Uspešni Reddit

V kar 24 jezikih lahko že spremljamo Reddit novice. Po oceni Alexe je Reddit trenutno na svetovnem spletu po obisku na 1.411 mestu med spletnimi stranmi, a se hitro vzpenja (konkurenčni digg je na 92 mestu!)

Pismo ministru

Našemu ministru za znanost, prof. dr. J. Zupanu sem si dovolil poslati pisanje s pozivom k aktualnejšemu reševanju problematike odprtega dostopa pri nas. Pismo priključujem tudi v nadaljevanju tega bloga:

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Prof. dr. Jure Zupan, minister
3. avgust 2006

Spoštovani gospod minister,
nedavna odločitev Evropskega združenja univerz, da ustanovi delovno skupino za uveljavljanje Odprtega dostopa (OD) (http://lifelong.blogspot.com/2006/07/za-odprti-dostop-tudi-eua.html ) ter študija Evropske skupnosti o politiki znanstvenega objavljanja (http://ec.europa.eu/research/press/2006/pr3103en.cfm) sta me vzpodbudili, da opozorim Ministrstvo na pomanjkljivo urejenost tega področja v R Sloveniji. Ne samo, da je to moteče za učinkovito delo raziskovalcev, v najširšem okviru je mogoče prepoznati celo elemente kršitve zakonodaje, ko gre za dostopnost do informacij javnega značaja.

Če izhajamo iz podmene, da so raziskovalni rezultati, ki so bili financirani iz javnih sredstev, del javnega dobra, lahko zaključimo, da je njihova objava zavezana javni dostopnosti. To velja tako za rezultate, ki so oblikovani kot znanstveni članki, kot seveda tudi ko gre za rezultate oblikovane v faktografske in druge podatkovne zbirke. V načelu bi zlasti strokovni in znanstveni članki takega izvora morali biti prosto dostopni davkoplačevalcem (da uporabim to tolikokrat zlorabljeno frazo).

Kot nedvomno veste se v svetu močno uveljavlja gibanje pod geslom Open Access (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm), ki se zavzema za uveljavitev teh pravic. Osnovno gibalo ideje OD je utemeljeno na parafrazi znanega Newtonovega stavka: »…da sem lahko videl dlje, je razlog, ker sem lahko stal na ramenih velikanov…«. Najbrž je v raziskovalni srenji nepotrebno poudarjati, da je vsak znanstveni rezultat produkt predhodnega znanja in je izvor novega znanja, učinkovit pretok znanja po povečuje učinkovitost raziskovalnega procesa. Dodatno, in kot učitelj to prednostno poudarjam, pa ima ta koncept še poseben pomen za izobraževalni proces, ki je ob tem, da je prvobitna oblika informacijskega pretoka tudi temelj učinkovitega razvoja znanosti in zagotovilo nacionalne bitnosti.

Aktualnosti tematike ne potrjuje zgolj omenjena dejavnost iz okvira EU, tehten dokaz so procesi uveljavitve OD v ravnanju znanstvenih organizacij po svetu in celo urejanje tega v zakonodajah najrazvitejših držav. Britanska Wellcome Trust zdaj že zahteva, da avtorji, ki jih je financirala ta fundacija zagotovijo objavo rezultatov v OD. Prav tako to opcijo uveljavlja ameriška NSF, nemška DFG pa jo pravkar pripravlja. Tako ameriška zvezna administracija (http://cornyn.senate.gov/doc_archive/05-02-2006_COE06461_xml.pdf)
kot britanski parlament pa pripravljata tudi zakonodaje (http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmsctech/uc399-ii/uc39902.htm), ki bodo to uredile na vsedržavni ravni. Ker imamo prav pri uveljavitvi zakonodaje o dostopnosti informacij javnega značaja eno sodobnejših pravnih rešitev v svetu, mislim, da tudi pri reševanju z njo povezanih tematik v RS ne bi smeli zaostajati.

Za dosego skupnega cilja, kar iniciativa OD nedvomno je, prosim ministrstvo, da preuči možnosti, kako bi sprožilo in podprlo sklop aktivnosti, ki bi v našem prostoru zagotovile uveljavitev tega dragocenega in za znanost nedvomno zelo potrebnega pogoja za delo. Potrebni ukrepi nedvomno skrivajo tako pravno presojo zadeve kot organizacijske ukrepe v raziskovalnih ustanovah javnega (in zasebnega) prava, ki bodo končni izvajalci rešitev in opravil iz sklopa OD.

Iniciativa OD je v svetu že določila bistvene elemente učinkovitega delovanja OD, od javnih arhivov (repozitorijev) digitaliziranih informacij ter institucionalnih arhivov (»zeleni« OD), do načinov financiranja oblik znanstvene publicistike z nediskriminiranim, torej brezplačnim dostopom bralcev do informacij v elektronskih revijah v polnem tekstu (»zlati« OD) (http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/ujeta_ptica.htm). In ne smemo pozabiti, da je s spletno tehnologijo danes ideja odprtega dostopa do informacij izvedljiva, kot v tako pristni obliki v preteklosti ni bila mogoča.

V upanju, da bo pobuda naletela na razumevanje se Vam za posluh in angažiranje vnaprej prav lepo zahvaljujem.
Prof. dr. Franc Viktor Nekrep

Posredovano tudi:
Prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Maček
Urad Informacijski pooblaščenec, namestnica informacijske pooblaščenke, g. Sonja Bien
Weblog LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com/)«

Še en portal do revij OD

Brazilski jedrski informacijski center (CNEN) vzdržuje portal LivRe! za iskanje in odprti dostop do revij v polnem tekstu: trenutno je mogoče dostopati do 2.525 revij v naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih vedah. Iščete pa lahko v portugalščini, angleščini in španščini. Sicer je to le eden od številnih portalov, ki so danes na spletu že na voljo, vendar ga odlikuje zelo prijazna uporaba.

Združevalec novic

Za »news aggregator« imamo Slovenci lep izraz »združevalec novic«(ZN). V zadnjem času se je v socialnem mrežju pojavilo kar nekaj zelo naprednih ZN, menda sta med boljšimi digg in reddit. In reddit smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Zahvala gre pobudi, ki jo je sprožil avtor odličnega slovenskega bloga Hapax legomena (kaj ta beseda pomeni >tukaj) in delu ekipe žal neznanih spletnih mojstrov. Se je pa avtor Hapax bloga potrudil in nas opremil z dobrim naborom koristnih navodil: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj. Prepričan sem, da vam bo zadeva všeč.

Slovenski zemljevid

Ker z blogom Hapax Legomena nimava istih bralcev, naj povzamem od njega zelo zanimivo in uporabno sporočilo. Da je namreč naš iskalec Najdi.si uvedel novo storitev »zemljevid«, ki se izkaže za zelo uporabno pomoč pri iskanju krajev, naslovov in podjetij po naši »Ljubi…«. Komaj čakam, da se izpolni še drugi del sporočila, da bodo dodali satelitski pogled na najdeno lokacijo; ne vem sicer kako hitro bo to izvedljivo, saj Googlov Earth pokriva v visoki ločljivosti šele manjši del slovenske površine.

Technorati v novi podobi

Vsem blogarjem in večini bralcev blogov je pojem Technorati dobro znan. Je najbolj popularno iskalno orodje za bloge (ta trenutek spremljajo preko 49 milijonov blogov). Ni pa morda vsem znano, da je nedavno Technorati spremenil podobo in izboljšal tudi učinkovitost delovanja. To je morda priložnost, da se stalni uporabniki seznanijo z novostmi, novinci pa, da pridobijo osnove. Pri tem bosta obojim v pomoč dve vira informacij. Prvi je blog samega ponudnika, drugega pa najdete na tudi sicer zelo koristnem spletu About izpod peresa Wendy Boswell.

O goljufanju...

Prebrano v The New York Times, v rubriki Education: »…v anketi izvedeni v zadnjih štirih letih s skoraj 62.000 dodiplomskimi študenti na 96 ameriških izobraževalnih ustanovah jih je dve tretjini priznalo izpitno goljufanje«. Študijo je pripravil Don McCabe, profesor na univerzi Duke, kjer so prav zaradi naraščajočega problema lotili ukrepov za izboljšanje akademske integritete študentov.

Naj živi administracija

Tokrat o za marsikoga robnem problemu pri raziskovalnem delu v naših ustanovah. Pogosto se pritožujemo, ko moramo slediti zahtevam določenih administrativnih ukrepov o prisotnosti na delu, o nabavi potrošnega in investicijskega materiala ipd. V tolažbo naj služi primer iz ZDA, ki so marsikomu vzor(ec) učinkovitosti in smiselnosti, vsaj kar zadeva raziskovanje.

Kot veste imajo trenutno v ZDA ureditev, da so prepovedane raziskave na embrionalnih izvornih celicah iz javnih (državnih) sredstev. Tudi nedavni sprejem zakona v senatu in kongresu, ki naj bi to spremenil, žal zaradi Bushevega veta ni uspel spremeniti prakse. Lahko pa take raziskave tečejo na zasebnih (npr. korporacijskih) sredstvih. In ustanove, ki sklepajo pogodbe za oba tipa raziskav, imajo zaradi tega lahko hude glavobole oz. morajo imeti posebno notranjo zakonodajo, ki to ureja in ločuje namembnost enega od drugega. Vse to seveda zelo administrativno obremenjuje raziskovalce. Dober primer so npr. navodila o ravnanju pri razporejanju kadrov ter pri uporabi sredstev, materiala in opreme, ki jih predpisuje znana in vrhunska univerza Harvard kadar gre za raziskave iz tega segmenta. Torej v tolažbo: še nismo najhujši...

Novinarstvo cveti

Kot navaja e-revija Inside Higher Ed naj bi se sodeč po pregledu, ki so ga izdelali na Univerzi Georgia, vpis na visokošolske programe novinarstva v ZDA med leti 1999 in 2004 povečal za 30%. Povečuje se ponudba ustreznih programov na šolah in tudi zaposlovanje, kot kaže, ni problematično.

O zaznamkih

Socialno programje se učinkovito uveljavlja, znotraj tega so zelo popularne tudi zbirke t. i. »zaznamkov« (angl. bookmarks); kogar zanima ta tema naj prebere dober članek Melisse L. Rethlefsen.

Za Odprti dostop tudi EUA

V razpravo o Odprtem dostopu in pripravo nadaljnjih aktivnosti za njegovo uveljavitev se je zdaj vključilo tudi Združenje evropskih univerz (EUA). Na predlog nacionalnih rektorskih konferenc naj bi do jeseni oblikovali delovno skupino, ki bo poslej spremljala to vse aktualnejše in za univerze tudi materialno pomembno področje.

Arhivi odprtega dostopa

Po Službi za znanstvene vire ameriške Kongresne knjižnice (Library of Congress) povzemam krajši spisek pomembnejših arhivov odprtega dostopa (OD) za elektronske vire v znanosti, tehnologiji in medicini.

“Odprtodostopni arhivi elektronskih dokumentov (»eprints«) so odložišča v katerih avtorji lahko samoarhivirajo in jih namenijo v branje vsem objavljene raziskovalne članke in članke, ki so še namenjeni v ocenjevanje.” – cit. OpCit Project

Splošni arhivi:

E-Print Network – arhiv Department of Energy, Office of Scientific and Technical Information http://www.osti.gov/eprints/

Highwire Press – Stanford University – največji arhiv znanstvenih tekstov v prostem dostopu na zemlji! http://highwire.stanford.edu/lists/freeart.dtl

OAIster - University of Michigan Digital Library Production Service – odprtodostopni, nekoč težje dostopen arhiv virov akademsko orientiranih dokumentov http://oaister.umdl.umich.edu/o/oaister/

OpCit Project – ključna arhivska metazbirka odprtodostopnih arhivov v urejanju projekta Open Citation http://opcit.eprints.org/explorearchives.shtml

Open Directory Project – odprtodostopni spletni arhiv znanstvenih vsebin http://dmoz.org/Science/Publications/Archives/Free_Access_Online_Archives/

Arhivi po vedah:

arXiv - Cornell University & the National Science Foundation – več kot 300K e-dokumentov v odprtem dostopu iz fizike, matematike, računalništva in kvantitativne biologije   http://mentor.lanl.gov/

Astronomy & Astrophysics Preprints & Abstracts – arhiv v urejanju AstroWeb Consortium http://www.vilspa.esa.es/astroweb/yp_preprint.html

Astrophysics Data System Article Service - Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics – odprti dostop do skeniranih slik revij, kongresnih zbornikov in knjig iz astronomije in astrofizike http://adswww.harvard.edu/ads_articles.html

Arhiv »The Behavioral and Brain Sciences (BBS)« http://www.bbsonline.org/

Založba BioMed Central – neodvisen založnik več kot 150 z vrstniki ocenjevanih (»peer-reviewed«) revij odprtega dostopa http://www.biomedcentral.com/

CERN Document Server – v izdaji European Organization for Nuclear Research so na voljo njihovi članki in predodtisi (»preprints«) http://cdsweb.cern.ch/

Chemistry, Math and Computer Science Preprint Archives  - Elsevier: ScienceDirect organizira arhiv predodtisov v odprtem dostopu http://www.sciencedirect.com/preprintarchive

CiteSeer – znanstvena digitalna knjižnica in iskalec predvsem po literaturi računalništva in informacijskih ved http://citeseer.ist.psu.edu/

Clinical Medicine and Health Research NetPrints – odložišče (»repository«) neocenjevanih poročil znanstvenega raziskovanja (ki pa ne sprejema več novih dokumentov) http://clinmed.netprints.org/home.dtl

CogPrints – elektronski arhiv za samoarhiviranje člankov predvsem s področij psihologije, jezikoslovja in nekaterih področij računalništva http://cogprints.org/

Cryptology ePrint Archive – arhiv v organizaciji International Association for Cryptologic Research http://eprint.iacr.org/index.html

DOE Information Bridge – javnosti prosto dostopna zbirka dokumentov v polnem tekstu in bibliografskih citatov raziskovalne literature ministrstva Department of Energy (DOE) http://www.osti.gov/bridge/

High-Energy Physics Literature Database (HEP) – arhiv  Stanford Linear Accelerator Center (SLAC) http://www.slac.stanford.edu/spires/index.shtml/hep

IISc – odložišče odprtega dostopa raziskovalnih publikacij  Indian Institute of Science http://eprints.iisc.ernet.in/index.html
   .
Mathematical Physics Preprint Archive mp_arc – arhiv predodtisov na University of Texas
http://rene.ma.utexas.edu/mp_arc/

MPRESS/MathNet.preprints – mednarodni arhiv preprintov http://MathNet.preprints.org

Organic eprints -  Danish Research Centre for Organic Farming (DARCOF) – arhiv odprtega dostopa za članke posvečene raziskavam v organskem kmetovanju http://orgprints.org/

PubMed Central – National Institutes of Health - javni in odprtodostopni digitalni arhiv literature v biomedicini in vedah o živi naravi http://pubmedcentral.nih.gov/    

OD - ali nas sploh zanima?

Dr. B. Mihevc iz rektorata UL me je opozoril na vestičko o pobudi EUA, ki naj pomaga iskati podporo in iskanje rešitev za odprti dostop (OD) do raziskovalnih informacij. V tej luči je ključen dokument seveda študija Evropske komisije o trgu znanstvenih publikacij v Evropi. Zanimivo pa je domače dogajanje: nedavno je bilo po zakonski spremembi objavljeno prečiščeno besedilo Zakona od dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2), nikjer pa nisem zasledil komentarja ali stališča, ne s strani strokovne javnosti, državne administracije ali morda s strani medijev, kakšen vpliv bo imel ta akt na slovensko znanstveno informatiko, saj gre v tem primeru za značilno snov javnega karakterja. Če samo spomnim na letošnje vestičke v tem blogu o dogajanju na tem področju v svetu: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, in >tukaj.

Ponovno rojstvo?

Connexions je spletno okolje za razvoj in razširjanje učnih vsebin. In najpomembnejše: deluje v odprtem dostopu (OD) in po licenčnih pravilih Creative Commons. Dodatna zanimivost: nedavno se je znana ameriška zasebna univerza Rice iz Houstona odločila, da bo obnovila svojo univerzitetno publicistično dejavnost – nekdanjo Rice University Press, ki je finančno potonila pred leti. Obnovili jo bodo kot odprtodostopno založbo v okviru portala Connextions. Odločitev je smela in nikakor vnaprej obsojena na uspeh, ji ga pa vsi navijači OD iz srca želimo.

14. 7.: V podporo dodajam še en komentar.

iBoogie

iBoogie je dovolj nenavadno meta-iskalno orodje, da mu morda velja posvetiti stavek ali dva (čeprav je trenutno še v beta verziji). Pri razvrščanje zadetkov nam namreč v levem stolpcu ponudi pojme, s katerimi lahko v nadaljevanju iskanje učinkovito omejimo; strategija vas bo spomnila na iskalec Vivissimo. V meni lahko prav tako dodajate kazalce (»tabs«), kar vam bo tudi omogočilo bolj ciljano iskanje. Možnost t. i. naprednega (»advanced«) iskanja pa nam razkriva tudi hibe iBoogie meta-iskanja, namreč v nabor so vključene le baze iz skupine Yahoo (npr. Yahoo, Fast, MSN, Theoma, AltaVista, WiseNut…), tako da bomo previdni pri uporabi vsi, ki prisegamo na Googlove podatkovne zaloge. Dobra stran napredne strategije pa je, da je omogočena tudi uporaba Boolovih operatorjev. Prav zanimivo bo spremljati nadaljnjo usodo tega iskalca.

Strokovni blogi

Seveda t. i. »strokovni« blogi ne dosegajo številčnosti drugih, npr. novičarskih blogov pa vendar se nekateri ponašajo z vrhunsko uvrščenostjo v različnih merjenjih. Revijalni založnik Nature je objavil kratko predstavitev petih najpopularnejših blogov te vrste, pripravil pa je tudi širši spisek 50 znanstvenih "naj-blogov", kot jih v množici več kot 47 milijonov (!) blogov danes indeksira Technorati.

Najbolj citirani raziskovalci

Firma Thomson Scientific, ali kot je marsikomu bolj znana z imenom ISI Web of Science, nam med svojimi storitvami ponuja tudi podatkovno bazo ISI HiglyCited.com. Dostop do baze je brezplačen in vsebuje podatke o tistih 250 raziskovalcih za vsako od 21 ISIjevih znanstvenih področij, ki imajo največje število citatov v zadnjih dvajsetih letih. Vsak raziskovalec je predstavljen z biografskimi in kontaktnimi podatki ter njegovo listo publikacij. In prav tej listi oporekajo kritiki, da ni popolna, saj neposredno iskanje citatov v ISI Web of Science pogosto pokaže tudi več zadetkov. Ob sicer hitrem pregledu v bazi nisem uspel zaslediti slovenskega raziskovalca oz. če se nam natančnejši, raziskovalca, ki je slovenski rezident. Za boljše razumevanje baze je priporočljivo prebrati sestavek How do we identify Highly Cited Researchers? izpod peresa ISIjevih redaktorjev.  

Še en zajeten korak naprej za Odprti dostop

Pa smo dočakali, oz. dočakali so v Veliki Britaniji! RCUK (Research Councils UK) je 28. junija letos objavil dopolnjeno stališče do obveznega deponiranja kopij objavljenih raziskav, ki izvirajo iz njihovega financiranja, v javnem depozitnem arhivu s prostim dostopom, kot lahko to preberemo tudi v obsežnejšem članku v The Scientist-u. To je zelo konkreten premik, ki bo imel nedvomno dolgoročne posledice za usodo odprtega dostopa tudi drugod po svetu.

Plagiatorstvo vse hujši problem!

Zadnja številka revije THES poroča tudi iz mednarodne konference o plagiatorstvu. Zadeva postaja zlasti za šole in učitelje vse hujši problem.

Vsem, ki spremljate znanstveno metriko

SIGMETRICS je poštna lista (deluje na t. i. »listserv« poštni upravljalski platformi), ki je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z bibliometrijo, scientometrijo in informetrijo. Deluje kot virtualna specialna interesna skupina pri American Society for Information Science and Technology (ASIS&T). Če vas zanima, kaj se na listi dogaja, pojdite kar na stran s poštnim arhivom. Podatek pa sem pridobil na Recherchenblogu.

Podjetniški blogi

Blogi se vse bolj uveljavljajo tudi v podjetništvu. Sto najpopularnejših blogov te vrste iz nemškega govornega področja najdemo >tukaj. Morda boste našli med njimi kakšnega, ki vas bo prevzel.

Še en Google

Google širi paleto svojih specializiranih uslug z iskalnim orodjem, ki naj bi ciljano iskalo dokumentacijo ameriške vladne administracije -> Google U.S. Government Search. Vendar Suber ugotavlja, da je še vedno najuspešnejši iskalec teh materialov na science.gov.

Digitalizacija medicinskih tekstov

Fondacija Wellcome Trust v delu podpira tudi akcijo odprtodostopne NIH baze PubMed Central pri digitalizaciji starejših letnikov revij, ki jih tudi sicer sproti deponirajo v bazi. >Tukaj lahko najdete spisek revij, ki so s strani Wellcome Library vključene v ta projekt digitalizacije (pravkar so dosegli mejo milijon strani).  

Evropski arhivi znanja

Na evropskem spletu CORDIS so zdaj dostopni referati ( v.pdf formatu) s konference »European Infrastructure for Repositories of Scientific Information«. Naslavljajo številne teme, ki bodo v nastajajočem sedmem okvirnem programu EU obravnavale digitalne arhive znanja. Zaključke s konference je povzel John Martin.

Transgeneza na spletu

Na spletu TRANSGen boste našli najrazličnejše podatke, ki se navezujejo na uporabo transgenih organizmov in postopkov genskega spreminjanja v kmetijstvu in živilstvu. Splet je na voljo zgolj v nemškem jeziku.

ETH-Collection

ETH-Collection je inovativna elektronska platforma na kateri lahko raziskovalci(ke) ETH Zuerich odlagajo svoje tekstovne, grafične in video materiale, npr. članke v polnem tekstu, disertacije, predavanja, poročila ipd. Materiali so seveda ponujeni v odprtem dostopu in s tem je knjižnica ETH že leta 2003 udejanila idejo t. i. depozitnih arhivov odprtega dostopa, ki postajajo vse bolj popularna rešitev v znanstvenem informacijskem pretoku. Značilen primer omenjam tudi >tukaj. Nekaj podobnega zdaj načrtujejo tudi na Univerzi Zuerich, ki je leta 2004 podpisala Berlinsko deklaracijo o odprtem dostopu in še v letošnjem letu napoveduje odprtje »Dokumenten- und Publikationsserver-ja«.

Učenje v sodelovanju

Na zanimivem južnoafriškem spletu Critical methods sem našel tudi uporabno listo Collaborative learning environments sourcebook, ki bo brez dvoma koristila vsem, ki se ukvarjamo z izobraževalno metodiko in tehnologijo.

Blogi v znanosti

Če ste vešči nemškega jezika se boste lahko lotili prebiranja zelo zanimive magistrske naloge (ki je v odprtem dostopu). Z naslovom »Weblogi v družbi znanja« obravnava možnosti uporabe weblogov za teme pomembne v družbi znanja in jo je izdelal Wolfgang Schweiger v Centru za izobraževanje in medije na Oddelku za telekomunikacijo, informatiko in medije na Donavski univerzi v Kremsu (Avstrija). Recherchenblogu hvala za podatek.

Blogi v tutorstvu

Na College of Arts and Sciences na univerzi Pennsylvania preskušajo zanimiv način tutorske podpore študentov ob uporabi blogov. Že kmalu naj bi za vsakega študenta ob vpisu na univerzitetni mreži registrirali njegov osebni blog, do katerih pa bi imela dostop poleg študenta le še njegov tutor in pa pooblaščeni univerzitetni sodelavec. Vpis v blog bi začel študent z izpolnitvijo splošnega vprašalnika o svojih intelektualnih interesih, pričakovanjih in učnih izkušnjah. Predstavil bi lahko svoje slabosti in prednosti. Tak način bi pomagal zlasti tutorjem, ki bi se na ta način lahko učinkovito seznanili s svojim varovancem. Sproti bi se z napredovanjem skozi učni proces na blogu pojavljale različne informacije s strani učne ustanove, zlasti v točkah, ko se naj bi študent karierno odločal, kot so izbira usmeritev ali pa želje po študiju v tujini ipd. Vpisov v blog študent ne bi mogel spreminjati, kontinuiteta vsebine pa bi kazala na napredovanje študenta.
Zlasti pedagoški strokovni svetovalci bi lahko s spremljanjem bloga, seveda ob skrbnem varovanju zasebnosti, presojali pojav različnih težav, tako učnih kot osebnostnih, kar pa naj bi ne bil poglavitni cilj blogov.
Ocenjevalci sodijo, da je ob takšnem konceptu dnevnika težko govoriti o blogu, za katerega v načelu velja, da je javnosti dostopna vsebina. Prej bi bilo mogoče to imenovati elektronski portfolijo. Vsekakor pa bi tak spletni material olajšal tekoče komuniciranje študenta s njegovim tutorjem. Po tej strani je to gotovo pobuda katere razvoj bo vredno spremljati.

Nature o ocenjevanju z vrstniki

Ocenjevanje z vrstniki (angl. »peer review«) je seveda eden od garantov kvalitete znanstvenega objavljanja. Trenutno revija Nature preskuša poseben način ocenjevanja, t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki. Za ta namen so omogočili tudi široko razpravo o tematiki ocenjevanja z vrstniki, ki jo v odprtem dostopu lahko spremljate >tukaj.  

Prihodnost znanstvenega publiciranja v Evropi

Res je že 31. marca 2006 Evropska skupnost objavila »Študijo o ekonomskem in tehničnem razvoju trgov znanstvene publicistike v Evropi«. Komisar za znanost EU Janez Potočnik je takrat pospremil dogodek z besedami: “Interes nas vseh je, da najdemo model znanstvenega publiciranja, ki bo služil raziskovalni odličnosti. Pripravljeni smo sodelovati z bralci, avtorji, izdajatelji in finančnimi ustanovami pri razvoju takega modela.”

Od takrat vsaj pri nas ni bilo čutiti posebnega dogajanja. Reakcij na ta dokument v širši javnosti ni bilo slišati. V EU je veljal poziv vsem zainteresiranim, da se oglasijo s svojimi predlogi in pripombami do 1. junija. Zdaj je ta rok podaljšan do 15. junija. Morda pa bi vendarle veljalo potrošiti vsaj kakšno besedo s strani tistih, ki o zadevi kaj več vedo: na ministrstvu, na univerzah, v osrednjih knjižnicah. Ali res ni ne stališč in ne idej?

O spletnem pouku

Najnovejša številka (junij/julij) revije odprtega dostopa (OD) Innovate prinaša zanimive članke o uporabi novih, torej spletnih tehnologij pri pouku in o izogibanju težav pri delu z njimi. Kot rečeno, revija je OD, vendar se morate registrirati, kar pa je brezplačno.

Nov forum o Odprtem dostopu

Na spletu Yahoo! Groups je oblikovan nov forum Open Access Journals. Skupina bo obravnavala publiciranje v odprtem dostopu, s poudarkom na znanstveni periodiki, ki je prosto dostopna na spletu. Najti pa bo mogoče obvestila tudi o drugih materialih: delovnih zapisih, tehničnih poročilih ipd.

Plagiatorstvo

Prispevek v prvi junijski številki e-revije Inside Higher Education z naslovom »Student Plagiarism, Faculty Responsibility« v zaostrenem tonu predstavlja naraščajočo zaskrbljenost akademskih okolij v ZDA, ki jo povzroča problem t. i. plagiatorstva, torej nepooblaščene uporabe oz. konkretneje kraje z avtorjem identificiranih tekstov. Problem je posebno resen v podiplomskem študiju. Zanimiva je presoja ocenjevalcev problematike, ki za pojav pripisujejo enako odgovornost tako študentom plagiatorjem kot njihovim učiteljem. Presenetljiv je predlog, ko v posameznih primerih zahtevajo celo najostrejše ukrepe, kot je suspenz učiteljev. Nove tehnologije, na katerih temeljijo npr. spletnih viri, so na eni strani olajšali dostop do neizmernih virov tekstnega materiala, a na drugi strani vendarle omogočajo tudi lažje odkrivanje tega prestopništva. V kolikšni meri pa bo eno in drugo vplivalo na učinkovitost izrabe časa v učnem procesu oz. bo učni proces po potrebi preoblikovalo, je seveda drugo vprašanje. O problematiki sem pisal že tudi v tem blogu, ponavljam pa, da bo treba tudi v našem okolju najprej ukrepati v smeri poudarjenega opozarjanja študentov na tako, za akademsko okolje nevredno razvado in nato zaostriti postopke za njeno preganjanje. In tuja praksa opozarja, da je to predvsem naloga akademskih ustanov.

Odprti dostop in Web 2.0

Odprtemu dostopu (OD) sta namenjena tudi dva wiki spleta: 1. wiki colLib, kjer najdemo v rubriki Subjects številne koristne članke in 2. CivicAccess.ca wiki, ki služi najširšemu javnemu razširjanju informacij o informacijski družbi.
Naj v navezavi na OD navedem tudi nekaj blogov, ki se ukvarjajo s to tematiko: poleg najodmevnejšega Suberjevega bloga Open Access News, še  Harnadov Open Access Archivangelism, OA Librarian,  Netbib weblog, Archivalia Open Access in Archivalia English Corner, ACRLog ter Digital Koans.

Icerocket

Ob poplavi spletnih iskalcev je težko priporočiti nekaj zelo novega in drugačnega. Vendarle pa mi je iskalec Icerocket všeč, ker ima možnost poudarjenega iskanja blogov. Pa tudi sicer ima nekaj zanimivih posebnosti zaradi katerih mu v množici drugih pripisujejo nekaj več možnosti pri izzivanju Googla.  

Elsevier z odprtim dostopom

Končno se je tudi založba Elsevier odločila preskusiti model odprtega dostopa in sicer tako, da bo šestim fizikalnim revijam omogočila »hibridni status«. Avtorji bodo s plačilom 3000 US$ odprli bralcem možnost, da bodo njihovi članki brezplačno dostopni v polnem tekstu. Založba obljublja, da bo sedanjim pridružila še nove revije. Žal pa ni storila naslednjega koraka, da bi avtorjem dovolila, da obdržijo avtorske pravice nad svojimi deli, kot je to npr. dovolila založba Springer v svojem modelu Open Choice. Povzeto po Suberju.
Več o tem tudi >tukaj.

Ameriški kmetijski repozitorij

Ameriška »The National Agricultural Library« (NAL), brez dvoma največja svetovna kmetijska knjižnica,  je oblikovala spletni depozitni arhiv (repozitorij) starejših publikacij ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA). Trenutno so že digitalizirani letopisi USDA za leta 1894 do 1914, do konca leta obljubljajo dopolnitev do aktualnih letnikov. Druga skupina dokumentov pa so prav tako dokumenti državne administracije kot so:
Agricultural Economic Report,
Agriculture Handbook,
Agriculture Information Bulletin,
Economic Research Service Staff Report,
Report Commissioner Agriculture,
Report Secretary Agriculture,
Rural Development Perspectives in
Rural Development Research Report,
ki so pomembno pričevanje razvoja ameriškega kmetijskega prostora in dejavnosti.  

PageRank za bibliometrijo

Nabor  bibliometričnih kazalcev je lahko bogatejši še za en pristop. Ta temelji na Google PageRank algoritmu in nam ga predstavljajo Chen in sodelavci v svojem prispevku (v odprtem dostopu). Razmislek sega tudi v območje njegove uporabe za vrednotenje znanstvenih objav, kar podpirajo njihove raziskave na reviji Physical Review. O PageRank metodi lahko izvemo več tudi na spletni strani eFactory.  

Tematski večeri CTK

Centralna tehniška knjižnica UL (CTK) uvaja novo obliko kontaktov z uporabniki s pomočjo t. i. Tematskih večerov (glejte tudi Dogodki in novosti 17.05. 2006). Prvi večer v sredo, 24. maja ob 19.uri v Nemški čitalnici CTK je bil namenjen predstavitvi bibliografske zbirke SCOPUS in t. i. Hirschovega indeksa (o njem sem pisal tudi že >tukaj in >tukaj) iz nabora  bibliografskih kazalcev za vrednotenja znanstvene uspešnosti. Po predstavitvah je stekla zelo živahna in zanimiva razprava, zato si lahko želimo, da bi se Tematski večeri CTK »prijeli«.

Rektor o odprtem dostopu

Klobuk dol in v globok poklon se velja prikloniti rektorju prof. Bernardu Rentieru
iz Univerze v Liège-u. In to dvakrat. Naprej ker kot rektor piše svoj blog! In nato, ker zagovarja odprti dostop, kot lahko francosko govoreči bralci preberete >tukaj.  

First Monday konferenca

First Monday je recenzirana revija o internetu, ki je na voljo v odprtem dostopu. Prireja tudi odmevne konference. Tokratno, že deseto z naslovom FM10 Openness: Code, Science and Content  gosti Univerza Illinois v  Chicagu. Na spletu je na voljo tudi že večina prispevkov z letošnje konference v polnem tekstu.  In revija First Monday ima tudi svoj blog.  

Odprti dostop in citiranost

Revije, ki omogočajo odprti dostop OD kot del svoje ponudbe, tako opcijo uvajajo tudi že veliki založniki kot npr. Blackwell, Springer in Oxford University Press, so primeren model za preučevanje vpliva odprtega dostopa na citiranost raziskovalnih objav. V zadnjem času je Eysenbachova študija (povzeta tudi v članku MacCallum/Parthasarathyja), opravljena na objavah v ugledni reviji PNAS, potrdila predhodna opazovanja številnih avtorjev, da se citiranost člankov, ki so prosto dostopni vsem bralcem spleta, značilno poveča. Podatki so pomembna podpora naporom različnih dejavnikov: posameznikov z vizijo, vodstev številnih univerzitetnih knjižnic in tudi modrih predstavnikov državnih administracij, pri uveljavljanju odprtega dostopa na vseh ravneh znanstvene publicistike.      

Science and Technology Indicators 2006

Vsaki dve leti izdajo pri ameriški Nacionalni znanstveni fundaciji (NSF) pregled stanja v znanosti in tehnologiji v obliki t. i. »Science and Technology Indicators«. Letošnja izdaja – 2006 – je pravkar objavljena, lahko jo spremljate v obliki .html strani ali pa si jo prenesete na računalnik kot .pdf dokument. Priporočljivo je prebrati tudi spremljajoči dokument »America's Pressing Challenge - Building A Stronger Foundation«, ki nas opozori na razloge, zakaj razvoj znanja skrbi ameriško združbo kot morda nikoli odslej. Poučno se je poglobiti v razmislek o vlogi izobraževanja v razvoju prihodnjih družb, tudi s pomočjo kritične presoje razlik v učnih dosežkih v različnih državah.

Zanimivo predavanje

Ker ima ta blog tudi izobraževalne cilje naj izkoristim priložnost za objavo vabila Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD) o zanimivem predavanju:

Ste se kdaj vprašali, zakaj študentje ne marajo predavanj v PowerPointu? Morda ne razumejo moderne tehnologije? Ali pa moderna tehnologija ni tisto, kar nam obljubljajo tržniki? Klemen Belhar, poznavalec zloglasnega orodja PowerPoint, meni, da ne kaže kriviti poslušalstva in tehnologije. Vse niti ima v rokah predavatelj. Toda kako?

Odgovor lahko dobite v četrtek, 18. maja 2006, ob 18:00 uri, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški 25 (dovoz na parkirišče je z Jamove ulice), v predavalnici 15.

Predavanje pripravlja SDVD v prijaznem sodelovanju s Šolo retorike Ane Aleksandre Zupančič in Zdravka Zupančiča. Predavanje je brezplačno. Vabljeni! Vabi predsednik SDVD prof. dr. Iztok Fajfar.

Publiciranje v biomedicini/medicini

Pojdite na splet  prve evropske konference o objavljanju v biomedicini in medicini, ki je bila na Univerzi v Lundu od 21. do 22. aprila letos in našli boste imenitne prispevke uglednih informatikov v polnem tekstu.

Zanimiv zakonski predlog

Kot nam sporoča Peter Suber sta ameriška senatorja John Cornyn (R–TX) in Joseph Lieberman (D–CT) predložila v obravnavo zakonski predlog o prostem dostopu do raziskovalnih člankov (FRPAA), ki naj bi obvezo zagotovljenega dostopa do člankov razširil na vse zvezne raziskovalne agencije, od National Institutes of Health (NIH) do National Science Foundation (NSF) in Department of Defense (DoD).

Še ena o OD

V enem od mojih priljubljenih blogov Caveat Lector najdemo tokrat zanimivo razmišljanje o Odprtem dostopu (OD). Prebranemu je seveda mogoče široko pritrditi, zlasti še v razmisleku o »zaspanem velikanu«: skupnosti raziskovalcev. Koliko lažje bi bilo pač doseči cilje OD, če bi se velikan zbudil; pa vendar je še vedno bolje, da drema, kot da bi morebitna njegova budnost na nepravi strani lahko pomenila hudo oviro za uveljavljanje OD.    

Vascoda

Kot sebe sami predstavljajo so vascoda interdisciplinarni spletni portal za nemške znanstvene informacije.  Povezuje spletno ponudbo številnih nemških znanstvenih knjižnic in informacijskih služb. Napovedujejo ga kot temeljni kamen Nemške digitalne knjižnice. Velja počakati in videti.

Koristno v spletu

Peter Suber nas opozarja na dvoje koristnih zanimivosti. TechXtra je nova storitev za iskanje pomembnih spletnih virov iz tehnike, matematike in računalništva (naj bi iskal tudi v t. i. globokem spletu). In ustvarjalci Google Book Search so pričeli sporočati novice o tem orodju v lastnem blogu.  

Se o strokovnih blogih

T. i. "strokovni blogi" postajajo vse opaznejsi posrednik profesionalnih informacij, zelo so uporabni seveda tudi pri pouku. Na spletni strani Recherchen bloga je mogoce najti spisek koristnih naslovov te vrste.

(tokrat ste morda opazili nekaj daljsi presledek med javljanji; razlog je, ker se oglasam iz nekoliko oddaljene lokacije - trenutno sem v San Franciscu. O vzroku te dislokacije pa vec, ko se vrnem. Je pa prijetno na taksno razdaljo ostati v stiku z domaco "siblogarsko" sceno ).

Še o rangiranju univerz

Ko je pred leti »udarila« v slovenski prostor razvrstitev svetovnih univerz pripravljena na univerzi Shanghai Jao Tong, zlasti ko je v nadaljevanju razgalila slabo uvrstitev slovenskih univerz, je sledilo veliko različnih reakcij. Od odklanjanja do opozoril, da nas mora to voditi k razmisleku o izboljšanju kvalitete naših visokošolskih ustanov. O razvrščanju sem ob več priložnostih: l , 2 , 3  pisal tudi v tem blogu.

Bojim, da vsi najnovejši reformni poskusi ne sledijo cilju, ki bi lahko izboljšal naše rangiranje. Sicer pa ostaja veliko vprašanje ali je to sploh tako pomembno. Najbrž je vprašljivo že najprej to ali je šanghajski rezultat sploh dobro izhodišče za ukrepanje. Kasneje so se šanghajski analizi pridružile še druge liste razvrščanja odličnosti, ki so skušale razreševati slabosti prvega poskusa. Nedvomno pa je (so) zanimive iniciativa ali iniciative, ki se trenutno rojevajo na vrednotenjih, ki imajo izhodišče v t. i. webometriki z uporabo Googlovega iskalca. Nisem se še uspel podrobneje poglobiti v te rešitve, zbudile so mi samo izvirno radovednost in se jih imam seveda namen lotiti. Predlagam, da to storite tudi bralci. Napeljati vas želim na nekaj izhodišč, pričakujem pa, da si bomo medsebojno izmenjali nove in dodatne vire do tega pristopa, ki kaže zelo zanimiva izhodišča.

Ena od metod je utemeljena na t. i. G-faktorju, o čemer lahko preberemo >tukaj. O tem se je razpisal tudi Harnad v svojem blogu >tukaj. In pojavljajo se druge rešitve na podobnih izhodiščih kot npr. tale na Stanfordu >tukaj.    

Dve knjigi o Odprtem dostopu

Steven Harnad nas opozarja na dve knjigi o Odprtem dostopu, ki sta v odprtem dostopu.

Kritično o JCR in JIF

Po Recherchen Blogu: Thomson Gale na svojih spletnih straneh nudi zatočišče nekaterim imenitnim kolumnistom s področja informatike. Eden teh je nedvomno Péter Jascó, LIS-profesor iz Univerze Hawaii, ki v kolumni Peter’s Digital Reference Shelf predstavlja zanimiva informacijske zbirke in orodja. Prav poučen je npr. njegov članek o  Journal Citation Reports in o vseh zadregah scientometričnega merjenja, ki temelji na tej zbirki.

Peticija ZA KNJIGO

Vesel sem, da sem pravkar storil nekaj koristnega, podpisal sem namreč Peticijo proti davku na knjigo. In zdaj bom storil še naslednjo koristno potezo: da bom predlagal bralcem tega bloga, da storijo enako. Peticijo najdete tukaj.  

Novosti v Google Scholarju

Nedavno sporočilo v Google Blogu opozarja na izboljšave v Google Sholarju. Novosti predvsem pomagajo raziskovalcem slediti aktualne raziskave. Ne gre za enostavno sortiranje zadetkov po datumih, ampak za rangiranje, ki upošteva uglednost avtorja, predhodne članke v reviji, število že nabranih referenc in podobno, pravega algoritma nam seveda ne razkrijejo. V iskalcu po izhodiščni rešerši sprožimo dodatno iskanje z aktiviranjem polja "Recent articles" ali pa izberemo "All articles" za celoten spisek. Koristno!

Iz našega COBISSa pa nas obveščajo, da je vzpostavljena povezava med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in servisom Google Scholar. Vzpodbudno!

LexisNexis, mediji in blogi

Da bo potrebno blogosfero še spoštljiveje obravnavati kot doslej, zlasti s strani medijskih hiš kaže tudi odločitev, da ameriška podatkovna baza LexisNexis, ki oskrbuje tudi žurnaliste, svojim naročnikom poslej ponuja vsebine relevantnih blogov.

Dobičkonosni Elsevier

Kot nam sporoča Richard Sietmann v e-reviji HeiseOnline je znanstveno založništvo še vedno zelo donosen posel. Letno poročilo britansko-holandskega založnika Reed Elsevier objavlja za poslovno leto 2005 7% povečanje prometa na vrednost 7,54 milijard Euro in rast dobička (pred obdavčitvijo) za 9% na 1,02 milijarde Euro. Pri tem je od štirih stebrov koncerna še vedno najbolj profitna prav znanstvena založba Elsevier z 655 milijoni Euro dobička in to pri celotnem prometu 2,1 milijarde Euro. Odprti dostop torej še vedno ne ogroža skoraj monopolnega položaja ključne svetovne založbe.  

Nova revija odprtega dostopa

Danes z veseljem povzemam po Suberjevem blogu novico, da je v reviji Information Research izšel članek, ki izpod peresa Bo-Christer Björka in Žige Turka predstavlja novo revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of Information Technology in Construction. Naj v isti sapi povem, da sta avtorja tudi glavna nosilca izjemno zanimivega in pomembnega projekta odprtega dostopa SciX, o katerem sem tudi v tem blogu že pisal.  

Prihaja Microsoftov Academic Search

Microsoft je v svoj portal Windows Live dodal tudi iskalec Academic Search. Že po imenu lahko sodimo, da se Google Scholarju pa tudi Elsevierjevem iskalcu Scirus torej obeta resna konkurenca. Orodje je še v zgodnji beta različici in nabor znanstvenih založb oz. revij, ki jih bo iskalec sposoben preiskovati bo objavljen na tej strani portala Academic live. Na voljo bo tudi blog razvijalcev. (povzemam po Recherchen blogu).

Iskalec Pixy

Google Images je priljubljen način iskanja slikovnega materiala na spletu. Za medijski svet pa bo morda koristna dopolnitev iskalec Pixy saj je njegova značilnost, da išče slike in video vsebine v virih RSS (RSS feeds).

Blogger naprej!

Kot poroča Washingtonpost.com o analizi ComScore Media Metrix o spletnem prometu, se je rast obiska spletnih strani v lanskem letu upočasnila (na vsega 4 %), močno pa se je povečal obisk spletnih strani, ki jih oblikujejo sami bralci, zlasti blogov. Tako se je obisk strani Blogger.com med februarjem 2005 in februarjem 2005 povečal za 528% (!).

Konferenca Berlin 4

Od 29. do 31. marca letos je na Inštitutu Max-Planck za gravitacijsko fiziko (Albert Einstein Institute) v Potsdam-Golmu potekala že četrta konferenca Berlin 4 Open Access. Namen teh mednarodnih konferenc je soočenje različnih iniciativ in ključnih nosilcev v gibanju odprtega dostopa. Konferenca je bila nadaljevanje predhodnih srečanj katerih skupni cilj je uveljavljanje t. i. Berlinske deklaracije. In zdaj je tudi že na voljo večina prezentacij predavateljev letošnje konference.

Splet kot medij

Blogosfero vztrajno obremenjujejo s pričakovanji, da naj bi v prihodnje prevzela pomemben delež medijske komunikacije. Splet seveda tudi sicer postaja pomemben vir medijsko pomembnih informacij, zato ni nepričakovano uveljavljanje specializiranih iskalcev za to vrsto materiala. Nekaj tega na nemškem govornem področju: Journalistenlinks.de, Recherchenportal, RedTram, Romso, Infobroker.ch, Internet Links fuer Journalisten. Vmes je tudi veliko blogov z novicami.      

IKT in visokošolsko poučevanje

Tokrat bi vas rad opozoril na zares izjemno spletno stran z imenom HigherEd BlogCon; kot pravijo ustvarjalci je e-konferenca namenjena predstavitvam, kako nove spletne komunikacijske tehnologije in socialno programje spreminjajo visokošolsko poučevanje. Že takoj včerajšnja serija prezentacij pod naslovom The Impact of New Tools on Teaching nam v obliki »podcastov« ali »screencastov« ponuja številne pobude za popestritev pouka. In kaj sta oba pojma »podcast« ali »screencast« boste tudi izvedeli v teh nastopih. Opozoril bi vas, da si na računalnik naložite program Flash, ker ga bo Internet Explorer za prikazovanje potreboval. In do konca konference 28. aprila nas čakajo še druge zanimive teme!

EU o odprtem dostopu

Končno se je k odprtem dostopu jasneje oglasila tudi Evropska skupnost. Izšlo je dolgo pričakovano poročilo "Study on the Economic and Technical Evolution of the Scientific Publication Markets in Europe". Poročilo je na voljo kot .pdf dokument.

Pravniki o odprtem dostopu

Na katedri prof. G. Spindlerja iz Univerze Goettingen so izdali knjigo "Rechtliche Rahmenbedingungen von Open-Access-Publikationen", torej o pravnih okvirih odprtega dostopa. Zvestobo obravnavanemu konceptu so avtorji dokazali tudi s tem da je knjiga v odprtem dostopu, torej kot e-knjiga v formatu .pdf, na voljo na spletu. Žalostni so morda angleško govoreči. (Zahvala za info: prof. Suberju in Golem.de).

Iz Warwicka

Danes se oglašam iz nekoliko oddaljene lokacije. Na University of Warwick se udeležujem 158. rednega srečanja Society for General Microbiology. Ne zgolj zato, ker sem njihov član; v sredo imamo okroglo mizo na temo prihodnjega evropskega visokošolskega izobraževanja v mikrobiologiji v senci Bologne. Upam, da bo kaj koristnega iz tega za vse nas!

Me je pa navdušilo, kako imajo urejeno spletno povezavo. Ne zgolj to, ko sem zvečer že ob prihodu opazil, da po vseh hodnikih upravne zgradbe visijo po stenah ekrani z dostopom v splet. Prav ustregli so mi, ko so mi nato dodelili za bivanje običajno študentsko sobo. Zelo dostojna: rekel bi "hotel za tri ***". Najbolj radoveden sem bil, ko sem prebral v obvestilih, da ima vsaka soba urejen dostop v splet. Zvečer sem sicer ugotovil, da sem za svoj notesnik pozabil doma Ethernet kabel; zjutraj sem ga brez težav dobil v shopu na kampusu. Potem pa poskus: bal sem se seveda, da bo notesnik prostestiral in zahteval vse mogoče nastavitve. Sploh nič od tega, takoj ob priklopu sem zaznal, da sem v Spletu, deluje mi Skype, takoj sem tudi z oddaljenim dostopom na Rodici in vse drugo seveda. Enkratno! Sledi preskus hitrosti; uporabim svojo običajno povezavo na "speedtest". Rezultat znova navdušujoč: 1900 kilo v odhodu in 300 kilo v prihodu; ko bi le tako delovalo doma ali na faksu... Super, res!!!

Sicer je pa tudi Warwick Campus enkraten: šele ko človek to vidi razume, kako je organiziranost univerze v kampus obliki funkcionalna. Odlično!

Odprti dostop in slovenski raziskovalci

Mednje, ki trenutno odločajo v ARRS, sem skušal posredovati naslednje pisanje. Ne vem ali mi bo uspelo, morda pa bo zanimivo komu od bralcev tega bloga:


"If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants", zapiše Isaac Newton v pismu Robertu Hooke-u 5. februarja 1676.

Novo znanje se vedno napaja iz vrelcev preteklega znanja. Ta ugotovitev, kljub vsem nasprotovanjem svetovnih založniških kapitalskih mogotcev, si utira pot tudi v vse močnejšem gibanju odprtega dostopa (Open Access - OA) do novih znanstvenih spoznanj. V to smer v novejšem času kažeta tudi dve zelo odmevni odločitvi: prvo ki so jo sprejeli ameriški NIH lani (NIH Public Access Policy) in letošnja pri britanski agenciji Wellcome Trust , s katerima agencije zavezujejo avtorje, ki objavljajo raziskovalne rezultate financirane iz njihovih skladov, da dela deponirajo v arhivih odprtega dostopa ne glede na kakšen način so sicer objavljena. Omeniti velja, da se s Veliki Britaniji s podobno iniciativo, sicer šele v parlamentarni razpravi, že nekaj časa ukvarjajo tudi za uvedbo OA v RCUK.

Sklepa obeh prej omenjenih agencij večinoma tudi nista več v konfliktu s prakso zaščite avtorskih pravic pri pomembnejših svetovnih založnikih. Ti namreč, tudi zaradi odločitve obeh agencij, dovoljujejo avtorjem, da članke objavljene v njihovih revijah odložijo tudi v spletnih javnih arhivih odprtega dostopa (primer PubMed Central ), v arhivih domicilnih ustanov avtorjev ali na osebnih spletnih straneh avtorjev bodisi v končni obliki objave ali v najneugodnejšem primeru v obliki t. i. predodtisov (preprintov), ki so jih avtorji dopolnili s pripombami recenzentov. Ne nazadnje kaže v smer zaresnega zasuka dosedanjih praks tudi načrt, v katerem V. Britanija v kratkem načrtuje oblikovanje svojega javnega arhiva (repozitorija) v tipu PubMed Central.

In čemu naj bi avtorji sploh imeli interes za tako dodatno delo s svojimi manuskripti. Predvsem zaradi dokazljivega vpliva, da odprti dostop bistveno prispeva k avtorjevemu vplivu na raziskovalne kolege (»peers«), saj kažejo bibliometrične meritve, da se zaradi odprtega dostopa povečuje avtorjeva citiranost za 100 do 300% (odvisno od strok), v primerjavi z objavljanjem zgolj v plačljivi revijaliki.

In kje so dodatni argumenti v zagovor uveljavljanja odprtega dostopa, bodisi v podpiranju revij odprtega dostopa (t.i. »zlati OA«) ali deponiranja člankov v spletnih arhivih odprtega dostopa (t.i. »zeleni OA«). Večino podatkov povzemam po blogu prof. S. Harnada .

V svetu je danes v obtoku 24,000 recenziranih znanstvenih revij, ki letno objavijo okoli 2,5 milijona člankov. Ni je univerze ali nacionalne knjižnice, ki bi si lahko privoščila naročilo vsega tega fonda. Torej je zgolj del člankov in znanja dostopen potencialnim uporabnikom, članki zlasti v manj opaznih revijah ostajajo brez vpliva in citiranosti, kljub močno povečanim možnostim, s katerimi spletno okolje povečuje njihovo dostopnost. Od celotnega nabora člankov se trenutno pojavlja v odprtem dostopu šele skromnih 15%, v anketah pa vendarle avtorji priznavajo, da bi se obvezi odlaganja v arhive uklonilo 95% avtorjev; zadeva ostaja nedorečena zaradi »neprakse«, »nezahteve« in še vedno premajhnega zavedanja pomena razširjanja znanja med avtorji. Podatki projekta Romeo kažejo, da danes 93% revij omogoča avtorsko arhiviranje: v 68% po poti arhiviranja »preprintov« in 25% v obliki »postprintov« , zato ni več mogoče opravičevati neupoštevanja odprtega dostopa. Omejitve so v glavnem na strani nehotenja, kar pa podpirajo neurejenost in neorganiziranost kot je npr. odsotnost arhivske infrastrukture. Pomemben cilj nacionalne Agencije bi bil torej vzpodbujanje iskanja rešitev zaradi dolgoročnih ciljev tako v razširjanju vpliva znanja na eni strani in pomembne podpore vrednotenja raziskovalne odločnosti na drugi strani. Klasično bibliometrično metodiko vse bolj nadomešča in tudi izpodriva webometrika zaradi pomembno razširjenih možnosti presoje znanstvene in strokovne ustvarjalnosti in njenega vpliva na sovrstnike.

Danes velja v evropskih in ameriških ustanovah javnega izobraževanja in raziskovanja za prestižno odločitev podpora odprtega dostopa, največkrat s podpisovanjem berlinske deklaracije . Slovenskih ustanov med podpisniki doslej ni bilo!

Izboljšano iskanje v PubMed

PubMed, gotovo najpopularnejša baza za preiskovanje literature in spremljanje citiranosti v biomedicini je med iskalne omejitve Limits dodala tudi možnost izbire iskanja med prispevki v polnem tekstu, prispevki v odprtem polnem tekstu in abstrakti.

Citation Index in Google Scholar

Blog STLQ me je opozoril na zanimiv članek avtorjev D. Pauly-ja in K. I. Stergiou-ja s primerjalno študijo o učinkovitosti ISIjevega Citation Indexa in Googlovega Scholarja pri preštevanju citatov. Če nekoliko sproščeno prevedem kar abstrakt iz članka: »Šteli smo citate na večjem obsegu disciplinarnih področij s pomočjo Thomson ISI podatkov in z Google Scholarjem in dobili v bistvu enake rezultate, kljub različnim metodam, ki jih uporabljata orodji.  To ima lahko pomemben vpliv na prihodnost citacijske analize in za njene različne rabe v kariernem napredovanju in odločanju o raziskovalnem financiranju saj je ISIjev produkt drag, Google Scholar pa zastonj.«

Angleščina drugače

Če vas mika pogledati v ozadje angleškega jezika, v njegove zanimivosti, posebnosti in nenavadnosti, ali če niste našli odgovora v vašem priljubljenem slovarju pa bi radi pogledali še v katerega, potem vam bo morda všeč sprehod po spletni strani Phrontistery.

Monografija o digitalnih knjižnicah

Na spletni strani dLIST, arhiva odprtega dostopa Univerze Arizona, je v odprtem dostopu na voljo celotna knjiga »Digital Libraries« avtorja W.Y. Armsa, ki je v klasični založbi izšla pri MIT leta 2000.

Nas bo UMPC prepričal?

Precej pozornosti je na sejmu CeBIT letos vzbudil Project Origami, za katerim stoji Microsoft in še nekaj hardwareskih firm kot Samsung, ASUS, Founder, Dell….. Na trgu naj bi uveljavil nov koncept tabličnih računalnikov, s spremenjenim videzom predvsem pa z drugačno tržno strategijo, ki ji poseben mik dajejo nizke cene prenosnikov. Osnovo koncepta naj bi predstavljali t.i. Ultra Mobile PC (UMPC), ki jih pripravlja kar nekaj hiš in ki bodo uporabljali prirejeno verzijo Windows XP. Več o nastajanju projekta je mogoče izvedeti na blogu Origami Project. O konceptu samem pa je dovolj podatkov tudi v Wikipediji ali pa na blogu What is Microsoft Origami?. Sicer pa so začeli blogi na temo novega koncepta kar deževati: 1.,  2., 3., 4. Ob vseh drugih uporabah, kjer bodo ti malčki še kako uporabni, si predstavljam njihovo izredno uporabnost v izobraževanju. Ko bi se le kmalu izpolnile napovedi o ceni in funkcionalnosti!  

Tokrat zopet o Google Scholarju

Prepričan sem, da vsi, ki iščete na spletu izobraževalne in znanstvene informacije uporabljate specializiran iskalec Google Scholar. Koristne izkušnje za njegovo uporabo pa si je vredno izmenjati, in to počne kar nekaj blogerjev. Seveda ne smemo mimo tistega, ki je bil prvi: On Google Scholar, ki izhaja že v svojem tretjem letu in je nastal takoj po objavi novega iskalca. Spremljati je treba seveda tudi splošni Google blog in ni od muh tudi Google Weblog. Morda vas bodo zamikale usluge, ki jih ponuja Scholar Monitor (sam ga še nisem preskusil). Eden zelo koristnih blogov je Giustinijev blog UBC Google Scholar Blog.folio, ki je tudi značilen primer nove kombinirane oblike bloga in portfolija. Zanimiv je tudi, ker je del medicinske blogosfere, kjer ima pomembno mesto The Medical Blog Network (to posebej poudarjam, ker sem vesel, da moj blog redno spremljajo tudi bralci iz medicinske stroke). Sicer pa, če vas zanima, kaj vse ponuja Google tudi sicer, je dobro mesto za take podatke Wikipedia.

Škrati na BF

Pohvala gre na Katedro za botaniko Oddelka za biologijo BF, kjer so se kot kaže odločili, da v učni proces vključijo škrate. Vsaj trije škrati so že na delu: Študentov škrat, Zeleni Škrat in Živilski škrat. Upati je, da se bo kmalu škratja družina pomnožila. Hvala tudi sodelavcem našega neumornega in odličnega bloga KeBi03 za opozorilo o razsajanju škratov.

Kot vse kaže se bo vendarle udejanjilo to, česar vodstvo UL z RCU doslej ni uspelo izpeljati, da bi namreč na naši Univerzi uveljavili virtualni pouk. Zdaj se to dogaja s pobudami »od spodaj«. Težava takega pristopa je seveda, da ostajajo rešitve predolgo anonimne, da so nekoordinirane in vodijo v ponavljajoče odkrivanje Amerike.

Kakovost spletnih virov

Ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM - National Library of Medicine) ponuja na svojem spletu MedlinePlus na posebni spletni strani priročnik za preiskovanje (rešerširanje) zdravstvenih informacij. Dobimo obilico koristnih napotkov v tekstu in živi besedi (angleški), kako presojati vrednost spletnih informacij, ki zadevajo naše zdravje (te so pač po pravilu posebno občutljive). Načelo previdnosti pri presoji najdenih spletnih podatkov pa velja seveda širše, tudi zunaj zdravstva. Nekaj kratkih vprašanj za presojo kakovosti spletnih informacij najdemo tudi >tukaj ali pa >tukaj, če se hočete pa poglobiti v problematiko presojanja kvalitete pa vam bo morda dobrodošla tale bibliografija.

Open University na spletu

Kot lahko preberemo v Guardianu, bo britanska Open University v letošnjem letu prenesla na splet, v odprti dostop, del svojih učnih materialov. Razveseljivo!

Richard Poynder

Znani publicist Richard Poynder bo občasno v svojem blogu Open and Shut objavljal intervjuje z znanimi osebnostmi s širšega področja informatike, zlasti v povezavi z odprtim dostopom. Začel je z razgovorom z Michaleom Hartom, ustanoviteljem in utemeljiteljem projekta Gutenberg (kratko informacijo o tem projektu najdete >tukaj ).

Podcasti

Podcasti (podkasti?) so se že dodobra uveljavili, tako v novičarstvu kot v spletnem izobraževanju ali v zabavništvu. Podcasti so, če ponovimo, spletne zvočne datoteke v formatu MP3, ki jih uporabnik naloži na svoj računalnik ali MP3 predvajalnik. Za zajemanje te datoteke običajno uporabljamo t. i. Podcatcherje kot sta iTunes ali iPodder. Pri iskanju spletnih strani s podcasti so danes na voljo učinkoviti iskalci, taki so npr. PodZinger pa podacst.net ali Podcast Alley, za nemško jezikovno področje pa Podcast.de in Spodradio - (povzeto po Recherchen Blog).

Britanski "PubMed Central"

Formaliziran Odprti dostop širi svoje kapacitete, kot nas obvešča Peter Suber. Wellcome Trust (WT), največji britanski financer biomedicinskih raziskav 8. marca zaključuje tender za pridobitev izvajalskih ponudb pri oblikovanju britanske verzije PubMed Central, ki kot vemo je ameriška podatkovna baza in depozitni arhiv revij in člankov odprtega dostopa. Britanska baza bo namenjena avtorjem, ki bodo morali v bazi deponirati članke, ko so bile raziskave financiranih s strani WT. Pri WT so prepričani, da bo odprti dostop za tretjino zmanjšal stroške objavljanja znanstvenih člankov. Ideji o oblikovanju nacionalne depozitne baze so se pridružili tudi partnerji: Department of Health, Cancer Research UK in British Heart Foundation.

Projekt Amedeo

Bernd Sebastian Kamps…zanesenjak… vizionar? To bo vsekakor pokazal čas. Njegov načrt, da bi do leta 2010 na spletu bilo v odrtem dostopu objavljenih 100 knjig, ki naj bi pokrivale pomembnejša medicinska znanja, je vsekakor vreden občudovanja in podpore. Del njegovega projekta z imenom Amedeo Challenge bo omogočil povezavo zasebnih in institucionalnih sponzorjev ter zdravnikov, ki bi bili pripravljeni spisati medicinske priročnike dostopne v odprtem dostopu in ki bi jih natisnili tudi v klasičnem založništvu. Značilna vzorca te nove oblike objavljanja strokovnih tekstov predstavljata deli Influenza Report 2006 in HIV Medicine. Iz knjige Influenza Report bo nedvomno za vsakogar zanimiva aktualna tema v poglavju »Avian Influenza«. Kamps na spletni strani Flying Publisher predstavlja še nekatere druge sestavine celotnega projekta, ki sicer nosi ime Amedeo. Posebno mesto ima storitev Free Medical Journals, ki odpira dostop do znanstvenih in strokovnih revij odprtega dostopa in storitev FreeBooks4Doctors, ki svetuje dostop do medicinskih knjig odprtega dostopa.
Kogar bi seveda zamikalo, da bi se tudi sam preskusil kot avtor monografij ali njihovih delov v okviru tega projekta, naj vsekakor prebere izčrpen predstavitveni tekst Free Medical Information.

Domenski iskalci

Včasih naletimo na domensko ime (url) pa nas zanima njegov lastnik. Morda si bomo lahko pomagali z namenskimi iskalci, ki to znajo poiskati. Spisek številnih takih iskalcev ponuja Open Directory Project, ne bodite pa preveč žalostni, če pri domenah s slovenskimi končnicami ne boste vedno uspešni.  

Imenik Evropske komisije

Kdor slučajno potrebuje podatek, katere vse urade ima Evropska komisija, kdo so ljudje na posameznih resorjih, podresorjih, podpodresorjih, podpodpod… ipd., bo najbrž ocenil kot koristen imenik Commission Directory. V njem lahko iščete po imenih, po organizacijski shemi ali z gesli; deluje (zaenkrat?) v treh jezikih: angleškem, nemškem in francoskem. In podobnemu namenu pravzaprav služi tudi IDEA - the Official Directory of the European Union, le da nam ta ponuja tudi tekstovna pojasnila k posameznim iskalnim kategorijam (je tudi večjezičen, a žal zopet brez slovenščine!).