Dostopno slikovno bogastvo

Britanska knjižnica (British Library - BL) je preko portala Flickr sprostila več kot milijon slik iz 17., 18. in 19. stol., ki jih je digitaliziral Microsft, nato pa prepustil BL, da jih dajo v javno rabo. Zbirka vsebuje najrazličnejše tematske sklope: zemljevide, geološke diagrame, ilustracije, satirične slike, dekorativen pisemski material, panoramske slike, stenske poslikave in drugo.

We have released over a million images onto Flickr Commons for anyone to use, remix and repurpose. These images were taken from the pages of 17th, 18th and 19th century books digitised by Microsoft who then generously gifted the scanned images to us, allowing us to release them back into the Public Domain. - See more at: http://britishlibrary.typepad.co.uk/digital-scholarship/2013/12/a-million-first-steps.html#sthash.pJXBdGy3.dpuf

We have released over a million images onto Flickr Commons for anyone to use, remix and repurpose. These images were taken from the pages of 17th, 18th and 19th century books digitised by Microsoft who then generously gifted the scanned images to us, allowing us to release them back into the Public Domain. - See more at: http://britishlibrary.typepad.co.uk/digital-scholarship/2013/12/a-million-first-steps.html#sthash.pJXBdGy3.dpuf

We have released over a million images onto Flickr Commons for anyone to use, remix and repurpose. These images were taken from the pages of 17th, 18th and 19th century books digitised by Microsoft who then generously gifted the scanned images to us, allowing us to release them back into the Public Domain.
The images themselves cover a startling mix of subjects: There are maps, geological diagrams, beautiful illustrations, comical satire, illuminated and decorative letters, colourful illustrations, landscapes, wall-paintings and so much more that even we are not aware of.
- See more at: http://britishlibrary.typepad.co.uk/digital-scholarship/2013/12/a-million-first-steps.html#sthash.pJXBdGy3.dpuf

We have released over a million images onto Flickr Commons for anyone to use, remix and repurpose. These images were taken from the pages of 17th, 18th and 19th century books digitised by Microsoft who then generously gifted the scanned images to us, allowing us to release them back into the Public Domain.
The images themselves cover a startling mix of subjects: There are maps, geological diagrams, beautiful illustrations, comical satire, illuminated and decorative letters, colourful illustrations, landscapes, wall-paintings and so much more that even we are not aware of.
- See more at: http://britishlibrary.typepad.co.uk/digital-scholarship/2013/12/a-million-first-steps.html#sthash.pJXBdGy3.dpuf

We have released over a million images onto Flickr Commons for anyone to use, remix and repurpose. These images were taken from the pages of 17th, 18th and 19th century books digitised by Microsoft who then generously gifted the scanned images to us, allowing us to release them back into the Public Domain.
The images themselves cover a startling mix of subjects: There are maps, geological diagrams, beautiful illustrations, comical satire, illuminated and decorative letters, colourful illustrations, landscapes, wall-paintings and so much more that even we are not aware of.
- See more at: http://britishlibrary.typepad.co.uk/digital-scholarship/2013/12/a-million-first-steps.html#sthash.pJXBdGy3.dpuf

Proverbiarium 393

Ex alieno incommodo suam petere occasionem.
V tuji nesreči iskati zase ugodno priložnost.

Exanclare omnes labores.
Pretrpeti vse napore.

Exempla docent.
Zgledi nas učijo.

S kooperativo v odprti dostop

The Public Knowledge Project je z zajetnim finančnim hrbtom MacArthur Foundation pričel dveletno Open Access Publishing Cooperative študijo, v kateri želi z aktiviranjem deležnikov preveriti možnosti oblikovanja kooperativ, v katerih bi se povezale knjižnice, revije, znanstvena združenja, založbe in drugi zainteresirani v vzdržnem odprtodostopnem modelu znanstvenega publiciranja.

Velterop o bojkotu VSNU

V svetu jih ni veliko, ki bi poznali znanstveno založništvo bolje kot Jan Velterop. Svojo založniško kariero je začel pri Elsevierju, bil krajši čas pri založniški hiši revij Nature, sledove pa je pustil tudi pri založbi Springer. Razen tega je pomembno sodeloval pri oblikovanju budipeštanske Open Access iniciative in pomagal je pri ustvarjanju BioMed Central založbe odprtega dostopa. Nedavno  se je na blogu SciELO in Perspective oglasil s kritičnim komantarjem k najnovejšemu nizozemskemu bojkotu velikih založb (o tem tudi >tukaj)   

Olajšano iskanje odprtodostopnih publikacij v Scopusu.

29. julija bo Scopus pričel objavljati kazalo revij s statusom odprtega dostopa, ki jih spremlja. Tako bo mogoče hitreje prepoznati odprtodostopne publikacije. Velja opozoriti, da je med pribl. 21.000 aktivnimi revijami, ki jih indeksira Scopus, trenutno že 3.785 takih, ki imajo tak status. 

Proverbiarium 392

Tranquillas etiam naufragus horret aquas.
Brodolomec se boji tudi mirnih vod.

Tranquillo quilibet gubernator est.
V mirnem je vsakdo lahko krmar.

Tua quod nihil refert, ne cures.
Kar te ne zadeva, naj te ne skrbi.

DOAJ Seal za PeerJ

O PeerJ sem pred časom že pisal. Zdaj je DOAJ podelila temu projektu svojo posebno priznanje DOAJ Seal, ki je namenjeno “revijam, ki izpolnujujejo posebno visoke standarde objavljanja in dobrih praks".

Zakaj se odprti dostop še vedno obotavlja...

Sprašujem se, kako  bi bilo mogoče povečati sodelovanje naših raziskovalcev pri uveljavljanju odprtega dostopa (OD) v objavljanju znanstvene produkcije. Potem ko je za nami zdaj že več kot ducat let od prve konkretnejše formulacije koncepta OD, zagovorniki še vedno pogrešamo njegov prehod v prevladujočo obliko znanstvene publicistike. Seveda verjamem, da večina pozna osnove koncepta, nisem pa prepričan, če je vsem jasno celotno ozadje predvsem pa vse oblike koristi, ki jih ta oblika nediskriminiranega razširjanja novega znanja prinaša javnosti in znanosti. In najbrž vsem tudi ni jasna vloga založb, ki še vedno pretežno obvladujejo znanstveno periodiko. Gotovo bi s celovito predstavitvijo v obliki obligatnega tečaja, ki bi ga INDOK službe univerz in drugih raziskovalnih ustanov ponudile npr. vsaj vsem mladim raziskovalcem, še bolje pa, ko bi ga ponudile vsem sodelavcem, ki v kakršnikoli že obliki sodelujejo v raziskovalnem procesu, storili korak naprej. Potem bi bilo najbrž tudi mogoče pričakovati, da bi raziskovalci z več razumevanja prisluhnili različnim pristopom, ki širijo sprejemljivost te pobude oz. omejujejo samovoljo profitne založniške dejavnosti. Ne nazadnje je to tudi garancija za pospešeno osvajanje širšega koncepta odprte znanosti. In potem bi se popravile tudi skrb zbujajoče statistike o seznanjenosti z OD, kot o njih poročajo Chopra in sod. 
           

Proverbiarium 391

Nemo repente fuit turpissimus.
Nihče ni nenadoma postal skrajno pokvarjen.

Nemo restituet annos.
Nihče ne bo vrnil let.

Nemo servus potest duobus dominis servire.
Noben sluga ne more služiti dvema gospodarjema.

Twitter pomaga promociji

Ali se najavlja nova, zanimiva naveza med znanstveno publicistiko in družbenimi omrežji? Raziskovalci, ki želejo objavljati v reviji BJOG: An International Journal of Obstetrics and Gynaecology morajo članek opremiti tudi s povzetkom v twiterski obliki, torej v dolžini 110 znakov, kar naj bi služilo učinkovitejšemu razširjanju vedenja o objavljenem prispevku.

Proverbiarium 390

Donec eris sospes, multos numerabis amicos.
Dokler boš srečen, boš imel mnogo prijateljev.

Donis vincitur omnis amor.
Darovi premagajo vsako ljubezen.

Dotata mulier virum regit.
Žena z doto obvladuje moža.

Zanimiv pritisk na Elsevier

Nizozemsko združenje univerz (The Association of Universities in the Netherlands - VSNU) skuša ugotoviti, kakšne bi bile posledice odstopa nizozemskih glavnih urednikov Elsevierjevih revij kot oblika pritiska na založbo v nadaljnjih naročniških pogajanjih. Če bi to ne delovalo bi bil naslednji predlog, da nizozemski raziskovalci prenehajo recenzirati za založbo Elsevier.

Wikipedija v vrednotenju znanosti

Članek Teplitskiyja in sod., ki je odprtodostopen v arxiv-u, se na zanimiv način loteva vrednotenja Wikipedije (W.) v razširjanju objavljenega znanja. Faktor vpliva (IF) pomembno določa uporabo članka v W. vendar tudi njegova odprta dostopnost povečuje njegovo uporabo, imajo pa kupljivi članki z večjim IF večjo verjetnost pojavljanja v W. kot odprtodostopni. Vendarle pa avtorji opozarjajo na previdnost pri presoji svojih rezultatov, ker je seveda uporaba vira za namene W. različna kot je njegova uporaba s strani raziskovalcev-vrstnikov. Poudarjen pomen W. je v širjenju novega znanja tudi zunaj kroga njegovih ustvarjalcev in na nek način predstavlja W. medij, ki kot kontrabant nediskriminirano omogoča dostop do sicer kupljivih vsebin najširšemu občinstvu.

Poročilo s konference ERA za inovacije

Informativno poročilo s konference "Nov začetek za Evropo: odpiranje obdobja inovacij oziroma Evropskega raziskovalnega prostora inovacij", Bruselj, 22. – 23. 6. 2015, izpod peresa dr. Mojce Kotar. UL, USzaKD. Odprti znanosti se napoveduje dobra prihodnost!

Proverbiarium 389

Hinc ira!
Odkod (ta) bes!


Historia quoquo modo scripta delectat.
Zgodovina razveseljuje, kakorkoli je že napisana.

Histrio et actor quilibet est hominum.
Vsak človek je glumač in igralec.

Revija EuroScientist

Kot se nam predstavi na svoji domači strani je revija The EuroScientist uradna publikacija organizacije EuroScience. Objavljajo članke, mnenja, ekspertne ocene in redakcijske vsebine različnih vsebin, ki zadevajo evropske raziskovalce, vključno z znanstveno politiko.

DOAJ obljublja razvoj

Vsem, ki ste stalni uporabniki storitev, ki jih ponuja Directory of Open Access Journals - DOAJ, bo gotovo zanimiv pogled v prihodnost, kot ga najavljajo na svojem blogu. 

Časovnica o raziskovalnem vplivu

Brez merjenja raziskovalnaga vpliva si danes težko predstavljamo objektivno akademsko karierno napredovanje, financiranje javnega raziskovalnega dela in različne oblike zaslužnostnih presoj v znanosti. Kakšna je zgodovinska komponenta ocenjevanja vpliva nam prikazuje časovnica, ki jo je v svojem blogu pripravila Marieke Guy.   

Oligopolija akademskega založništva.

Kot lahko preberemo v nedavni študiji, objavljeni v PLOS One, je pet največjih svetovnih akademskih založb od začetkov digitalne dobe močno povečalo svoje deleže objavljenih znanstvenih del, na več kot 50% vseh objav v letu 2013.

Proverbiarium 388

Omne rarum carum.
Kar je redko je drago.

Omne simile claudicat.
Vsaka podobnost šepa.

Omnes mortales sese laudarier optant.
Vsi ljudje želijo biti hvaljeni.

Odprti dostop do raziskovalnih podatkov

Da bi v Evropski skupnosti olajšali in vzpodbudili prenos raziskovalnih podatkov (open access to research data) je v okviru FP7 nastal projekt RECODE. Projektno delo je razkrilo dvoje ključnih ovir, ki ovirata učinkovitejši prodor uveljavitve koncepta: jasen ekosistem za pretok odprtih podatkov in premajhna pozornost za značilnosti raziskovalnih pristopov ter za oblike podatkovnih zbirk.  

Odprtodostopni učni materiali v nemščini

Vsem, ki lahko uporabljate spletne učne materiale v nemškem jeziku, svetujem ogled seznama portalov z odprtodostopnimi učnimi viri na blogu iRIGHTSinfo.

Proverbiarium 387

Frustra mala omnia ad crimen fortunae relegamus.
Zaman vse slabo pripisujemo usodi.

Fugit interea, fugit irreparabile tempus.
Medtem beži, beži nenadomestljiv čas.

Fumum vendere.
Prodajati dim.

Čemu rinemo v spore

Nedavna sprememba politike do odprtega dostopa (OD) pri založniku Elsevier je vnesla med zagovornike OD precej nemira, zlasti ker je še nekoliko bolj razdvojile zagovornike zelenega in zlatega OD. Članek v Times Higher Education odkriva mnenjski spopad dveh gurujev OD S. Harnada in J. Eisena, prvega zagovornika zelenega in drugega, ki zagovarja zlati dostop.

Kakršnakoli je že praksa zagotavljanja OD, naj ostane primarna skrb, da zagotavlja takojšen in prost dostop do relevantne vsebine, s poudarkom na vseh pridevnikih. Ker je ključni cilj pač vzpodbujanje nastajanja novega znanja, tu pa je ovira vsak postopek, ki zavlačuje pretok znanja (dolgi redakcijski časi urednikov, cene objav vsebin, embargo in pd.) je kreg med strujami zagovornikov lahko kontraproduktiven in omogoča založnikom zamegljevanje in preigravanje uporabnikov.

Namenski iskalnik OD vsebin

Univerza v Bielefeldu ponuja uporaben iskalnik odprtodostopnih vsebin BASE (Bielefeld Academic Search Engine), kjer je mogoče iskati med 73 milijoni odloženih dokumentov.

Ko bi javna razprava lahko bila bolj javna.

Danes sem povsem slučajno zasledil na FB zapis kolege prof. dr. Žige Turka, ki je objavil link do ARRSove spletne strani z novicami. Tam so ARRSovi objavili dokument "Prispevek ARRS v javni razpravi o osnutku dokumenta o Odprtem dostopu v Sloveniji 2015-2020". O dokumentu torej, ki bi po pomembnosti za raziskovalno srenjo vsekakor zaslužil kakšno učinkovitejšo možnost za pravo razpravo. Resorno ministrstvo, ki je 28. 5. 2015 objavilo razpis javne razprave {ta bi naj trajala med 19. 5. (?) in 2. 6. 2015} bi vsekakor lahko našlo kakšno bolj domiselno, predvsem pa sodobno rešitev za izvedbo javne razprave, kot je ta,  ki jo zaslutimo iz razpisa in ki temelji na zbiranju pisnih stališč, kot lahko to vidimo na spletu MIZŠ. Npr. v obliki kakšnega foruma in ustrezne popularizacije v družbenih omrežjih. Lahko pa, da se zelo motim in je bila zadeva veliko bolj odmevna in sem samo nespreten v iskanju informacij...   

Proverbiarium 386

Intemperantia medicorum nutrix.
Nezmernost je rejnica zdravnikov.

In tempore opportuno.
Ob pravem času.

Inter arma silent Musae.
Med vojno Muze molčijo

Univerzitetna založba

University College London (UCL) začenja s prvo univerzitetno založbo v Združenem kraljestvu, ki bo delovala s prakso odprtega dostopa. Zanimiv izziv, ki bo, upajmo, doživel tudi posenemanje.

Proverbiarium 385

Clavus clavum expellit.
Klin se s klinom izbija.

Clivo sudamus in imo.
Znojimo se že ob vznožju strmine.

Cochlea consiliis, in factis esto volucris.
Bodi polž pri svetovanju in ptica pri delu.

Bojkot Elsevierja

Na blogu Open Access @ CUNY razprava o tem, čemu se raziskovalci odločajo za bojkot založniške hiše Elsevier.

Nature o OD

Tako založnik Nature publikacij definira odprtodostopno (OD) publiciranje.

Javna razprava o odprtem dostopu

MIZS vabi k javni obravnavi osnutka dokumenta "ODPRTI DOSTOP V SLOVENIJI 2015-2020: NAČELA IN DOLOČILA GLEDE ODPRTEGA DOSTOPA DO ZNANSTVENIH OBJAV TER RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI V OBDOBJU 2015-2020". Javna razprava bo odprta do 2. 6. 2015, mnenja in morebitne predloge sprememb dokumenta je mogoče posredovati na elektronski naslov gp.mizs@gov.si, za vprašanja pa je na voljo ga. Petra Tramte (telefon 01 478 4792 ali e-pošta petra.tramte@gov.si). Razmišljanja in predlogi komentatorjev bodo objavljeni na spletnih straneh MIZS in bodo lahko smiselno uporabljeni pri pripravi končne različice dokumenta.

Proverbiarium 384

Tanti, quantum habeas, sis.
Kolikor imaš, toliko veljaš.

Tantum scimus, quantum memoria tenemus.
Toliko vemo, kolikor pomnimo.

Tecto latere abscedere.
Izvleči živo glavo.

Količina spletno dostopne znanstvene publicistike

Članek v PLOS One skuša ugotoviti število znanstvenih člankov, ki so dostopni na spletu. Ocenjeno je, da je 24% vseh tudi prostodostopnih na enega od načinov. 

BioMedCentral – mreža blogov

Ali ste vedeli, da BioMed Central, ki je znan založnik  272 revij odprtega dostopa tudi urednik mreže blogov za področje biomedicine.  Sedem blogov  On Biology, On Medicine, On Health, BioMed Central blog, BMC Series blog, BugBitten in GigaBlog urejajo kvalificirani pisci, ki pa vabijo k sodelovanju tudi gostujoče avtorje. 

Hrčak je OD repozitorij

Kolega Miro Pušnik nas opozarja na centralni hrvaški odprtodostopni repozitorij Hrčak, ki služi 350 revijam.

(Ime mi je prav všeč!)

Razpravljajmo o odprtem dostopu

Takšne razprave bi si želel v naših spletnih medijih: pojasnjevalna a z malo pametovanja, kritična vendar v glavnem kulturna. V takšnem ozračju je mogoče pričakovati, da se kdo, ki je doslej kolebal vendarle odloči, da iz nasprotnika  ali dvomljivca postane zagovornik.   

Proverbiarium 383

Proximus  sum egomet mihi.
Sam sebi sem najbližji.

Puerum aetas excuset, feminam sexus, extraneum libertas, domesticum familiaritas.
Dečka naj opraviči starost, ženo spol, tujca prostodušnost, domačina zaupljivost.

Pulverem ob oculos aspergere.
Vreči prah v oči.

Nove e-revije in e-knjige

CTK vabi v njihovo računalniško učilnico na predstavitev zanimivih zbirk e-revij in e-knjig 18. maja ob 13.00. Zaradi omejenega prostora je potrebna predhodna prijava na e-poštni naslov tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si. 

Videokonferenca Učenje brez meja

V Arnesovih obvestilih najdemo zanimivo vabilo na videokonferenco »Učenje brez meja«dna 28. 5. 2015 ob 15.00 uri.

Zanimiv seminar

Vse, ki vam je blizu ideja odprtega dostopa vabijo organizatorji:  NUK, CTK, UKM in RSMIZŠ, da se udeležite seminarja  PRAKTIČNI VIDIKI OBJAVLJANJA V ODPRTEM DOSTOPU, ki bo 20. maja 2015 v predavalnici MIZŠ, Masarykova cesta 16, med 9.00 in 16.00 uro. Potrebna je e-prijava; kot vidite v obvestilu pa bo vsaj za del seminarja na voljo tudi videokonferenčni prenos. 

Proverbiarium 382

Differ quod auferri non potest.
Odloži česar ne moreš odstraniti.

Difficile eximias est custodire puellas.
Težko je varovati lepa dekleta.

Dii facientes adiuvant.
Bogovi pomagajo delavnim.

Odprta znanost v Obzorjih 2020

Novi okvirni program EU Obzorja 2020 (Horizon 2020) si obeta obogatiti svojo prepoznavnost in učinkovitost tudi z implementacijo rešitev Odprte znanosti. Predstavitev “Winning Horizon2020 with Open Science?” ponuja nekaj nasvetov za ta namen. 

Posvet o odprtem dostopu

(…pa sem znova na spletu, ne še sicer v optimalni konfiguraciji…)

Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI vabita  11. maj 2015 ob 12:00 do 15:00 v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana  na predstavitev “Odprta dostopnost recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov: določila financerjev in praktična izvedba”.

Nehoteni premor

Če me med (najbrž redkimi) bralci tega bloga kdo pogreša, naj povem, da bom še vsaj tri tedne odsoten. Sem se namreč preselil (Dom starejših, Notranje Gorice) in Telekom potrebuje vsaj tri tedne, da mi prenese moj internetni račun na novo lokacijo. Naj živi naša komunikacijska  ekspeditivnost! Se pa šele zdaj zavedam, kaj pomeni odvisnost, čeprav gre v tem primeru za spletno.

Proverbiarium 381

Ieiunus stomachus raro vulgaria spernit.
Lačen želodec redko prezira vsakdanjo hrano.

Illud iucundum nihil facere.
To prijetno brezdelje.

Impavidum ferient ruinae.
Neustrašnega bodo pokrile ruševine.

Nove poti odprtega dostopa

Z okoli sto milijardami nevronov in s tisočerimi povezavami med njimi so človeški možgani nepojmljivo kompleksen informacijski sistem. V zadnjih desetletjih  je v nekaj tisoč člankih zbrana ogromna količina nevrofizioloških podatkov in razvita je obilica tehnik za njihovo obdelavo. Na Carnegie Mellon University so v sodelovanju z University of British Columbia zdaj pripravili podatkovno bazo, ki v načinu primerljivem z wikipedijino platformo prikazuje naravo nevronskih povezav. V projektu z imenom NeuroElectro se udejanjajo načela odprte znanosti z odpiranjem zbranega znanja v odprtem dostopu z upanjem še hitrejšega razvoja nevroznanosti.

Kako je mogoče učinkovito iskati plagiate

V današnjih TV Odmevih sem postal pozoren na besede dekana Fakultete za državne in evropske študije,  prof. dr. Mateja Avblja  o nedavni aferi s plagiatom magisterija njihove študentke. Zlasti mi je bil nenavaden izgovor, čemu je ta magisterij “ušel” notranji kontroli, predvsem pa budnemu očesu mentorjev. Trditev, da so namreč šele od nedavna na voljo protiplagiatorski programi, je seveda šibek izgovor. Že kar nekaj časa, zlasti pa v obdobju dozorelih spletnih iskalnikov kot so Google  ali pa pri nas Najdi.si so na razpolago rešitve, ki v znatni meri zmanjšujejo riziko plagiiranja. Zahvaljujoč tudi temu, da so že vrsto let po slovenskih visokošolskih knjižnicah na voljo digitalne baze tekstov učnih materialov in študentskih del različne ravni, je mogoče tekstovno korektnost različnih izdelkov, tako učiteljskih kot študentskih, tudi v znatni meri slediti in vrednotiti. Res pa je, da je uporaba teh virov kar precej naporen  posel. Tu specializirani in sofisticirani program, eden takih je npr. Turnitin, močno povečuje učinkovitost presoje originalnosti tekstov. Težava nastopi takrat, ko gre za tekste v slovenskem jeziku, najprej zaradi pomanjkanja ustreznih podatkovnih baz oz. njihove povezljivosti in še vedno tudi slabosti razpoložljivih prevajalnih programov.

Tukaj nergam kot laik v področju preverjanja tekstovne originalnosti, lahko pa povem, da sem kar nekaj svojih zadnjih aktivnih let stalno spremljal “copy-paste” navade svojih študentov v njihovih pisnih izdelkih, to pa pomeni, da se je vsaj zadnjih 15 let že dalo marsikaj storiti v boju proti tej razvadi.  Morda se v komentarju oglasi kdo, ki ima aktualnejše izkušnje v tej nalogi. Da, to je naloga učitelja, kot je njegova naloga, da vedno znova opozarja študente na akademsko poštenje, kamor spada tudi priznavanje avtentičnega avtorstva.  

Predatorske revije v OD

Praksa odprtega dostopa (OD) je priklicala tudi nekatere nezaželene oblike izkoriščanja tega modela znanstvene publicistike, recimo jim kar zlorabe. Pojavljajo se revije, ki na različne načine krnijo ne samo ugled znanstvenega objavljanja, ampak slabijo tudi uveljavljanje koncepta OD. Nekaj splošnih pojmov te škodljive prakse najdete v zapisu na Wikipediji. V pomoč pri odkrivanju revij, ki zlorabljajo idejo OD pa nam je v pomoč tudi blog Scholarly Open Access, ki odkriva in analizira sumljive poskuse izrabe odprtodostopnega založništva. 

Proverbiarium 380

Quid sit futurum cras, fuge quaerere.
Ne sprašuj kaj bo jutri.

Quieto mari recte navem et imperitus dirigat.
Po mirnem morju bi moral tudi neuk prav voditi ladjo.

Qui fert malis auxilium, post tempus dolet.
Kdor malopridnim pomaga, čez čas obžaluje. 

RCUK objavlja

Britanski Research Councils (RCUK) objavljajo prvo neodvisno  poročilo o uveljavljanju odprtega dostopa v britanskem javnem raziskovalnem prostoru. Z analizo obsežnega nabora odzivov in priporočil uporabnikov si organizatorji obetajo izboljšave v uveljavljanju odprtega dostopa v raziskovalni publicistiki.  

V pomoč pobudnikom odprtega dostopa

SPARC Europe vzpodbuja vse, ki želijo aktivno promovirati odprti dostop, da uporabljajo njihov promocijski material, ki je na voljo na SlideShare. 

Wikimedia poziva k odprtemu dostopu

Kot je mogoče prebrati na Wikimedia blogu namenja Wikimedia Foundation vso raziskovalno produkcijo, ki nastaja z njihovo pomočjo, v odprti dostop in v rabo na Wikipediji in drugih portalih Wikimedije. Ob tej priložnosti so objavili tudi splošna pravila za ta namen. 

Proverbiarium 379

Superflua non nocent.
Preveč ne škoduje.

Surdis auribus canis.
Poješ gluhim ušesom.
(naš pregovor: Tvoj govor je bob ob steno.)

Suum cuique placet.
Vsakomur je svoje všeč. 

Ameriške univerze z odprtim dostopom

Na spletni strani MIT knjižnic najdemo spisek ameriških univerz oz. visokih šol, ki so uveljavile odprtodostopne (OD) rešitve. Večina naslovov je opremljenih s povezavo do opisov vsakokratne OD politike.

Odprti izobraževalni viri

Proces odprtega izobraževanja zaradi rešitev, ki jih prinaša razvoj IKT, predstavlja izjemen napredek v učinkovitosti prenosa znanja. Ob tem postaja prav zaradi odprtosti k sreči tudi vse popularnejši v uporabi. Nekaj temeljnih izhodišč odprtega izobraževanja povzema prispevek  Open Education na spletu SPARC. 

The SPARC Europe Open Access Diary

SPARC Europe vabi k preskusu svojega novega projekta “The SPARC Europe Open Access Diary”, kjer lahko spremljate lokalne novice iz evropskega prostora. Najdete tudi novice za Slovenijo, čeprav me preseneča, da ni v SPARC Europe vključene nobene ustanove iz RS.

Proverbiarium 378

Restitutio in integrum.
Vrniti v prvotno stanje.

Risus abundat in ore stultorum.
V ustih bedakov je obilica smeha.

Rixari de lana caprina.
Pravdati se za kozjo volno.
(Kot naš pregovor: Mlatiti prazno slamo.)

350 let znanstvenega žurnalizma

V teh dneh britanska Kraljeva akademija proslavlja 350 let izhajanja svoje elitna revije  Philosophical Transactions of the Royal Society (Phil. Trans.), ki je v začetku sicer imela nekoliko krajše ime. Prvi zvezek revije Philosophical Transactions je izšel 6. marca 1665. Sicer moramo pošteno povedati, da jo je  v svetu prehitela francoska revija Journal des sçavans (s kasnejšim imenom Journal des savants), vendar vsega za nekaj tednov. Francoska revija je namreč prvič izšla 5. januarja 1665,  a je skozi desetletja večkrat prenehala izhajati in tudi danes ima ožji vsebinski karakter kot Phil. Trans. Tako je vendarle reviji Phil. Trans. mogoče priznati tako prvenstvo v uglednosti, kot v “trpežnosti” izhajanja na svetovni sceni znanstvenega žurnalizma.

Odprti dostop prenese tudi negativne rezultate

Odprti dostop prinaša tudi koristi na katere običajno ne pomislimo. Stephen Curry je v svojem Guardianovem članku  opisal izkušnjo z objavo članka, ki ni ravno običajen v znanstveni publicistiki. S sodelavci je namreč v odprtodostopni reviji PeerJ objavil prispevek , v katerem predstavljajo negativen rezultat raziskave. Članek v Guardianu si je res vredno prebrati, saj nam avtor pojasni zakaj je vendarle zadovoljen, da so objavili raziskavo, ki odstopa do siceršnje znanstvene publicistične prakse. In izčrpno tudi opiše, kakšna je bila pravzaprav pot do raziskave v kateri niso mogli potrditi izhodiščne predpostavke.

Proverbiarium 377

Sine pinnis volare haud facile est.
Leteti brez kril ni lahko.

Si non est, posse quod opto, optabo quod posse datur.
Če ni mogoče, kar bi si želel, si bom želel, kar je mogoče.

Sint ut sunt, aut non sint.
Naj bodo kakršni so, ali naj ne bodo.

O visokošolskem knjižničarstvu

V preteklem tednu je rahlo dvignilo temperaturo na slovenski bibliotekarski sceni pismo dr. Žaucerja v Sobotni prilogi o stanju v slovenskem knjižničarstvu. No zdaj se je zadeva k sreči preselila v spletni strokovni medijski prostor (in nisem si mogel kaj, da ne ne bi tudi sam malo pojezikal v komentarjih na to temo.)

Proverbiarium 376

O, quantum est in rebus inane.
O, koliko ničnosti je v svetu.

Otium beatas perdidit urbes.
Brezdelje je uničilo tudi srečna mesta.

Otium pulvinar diaboli.
Lenoba je hudičeva blazina.

Odprti dostop za kanadsko znanost

Tri ključne agencije, ki financirajo kanadsko znanost, Canadian Institutes of Health Research (CIHR), Natural Sciences and Engineering Research Council of Canada (NSERC) in Social Sciences and Humanities Research Council of Canada (SSHRC) so se odločile uveljaviti novo politiko odprtega dostopa. Od raziskovalcev zahtevajo, da je, začenši z letošnjim majem, vsaka publikacija v ocenjevanih revijah, ki je rezultat dela financiranega s strani agencij, najkasneje v dvanajstih mesecih po izidu odprtodostopna.

Proverbiarium 375

Male facere qui vult, nunquam non causam invenit.
Kdor želi delati zlo, vedno najde razlog.

Male vivunt, qui se semper victuros putant.
Bedno živijo oni, ki mislijo, da bodo večno živeli.

Mali principii malus finis.
Slab začetek ima slab konec.

Nov OER portal

Dočakali smo pomemben korak, namreč ustanovitev portala Odprtih izobraževalnih vsebin (OER - Open Educational Resources), ki bo tekel pod okriljem evropskega  projekta GÉANT. To bo omogočilo tudi sodelovanje nacionalnih izobraževalnih omrežij, kot to najavlja tudi naš ARNES.  Preskusite lahko že testno verzijo portala OER.

Gojimo lahko tiho željo, da se bodo naše univerze pogumneje lotile možnosti uporabe nove platforme, saj smo doslej pogrešali pogumnejšo vizijo prilagajanja klasičnih vsebin OCW konceptu.  Res je, da ni mogoče spregledati dobrodošle ustanovitve UNESCO katedre odprtih tehnologij za prosto dostopne učne vire in odprto učenje na IJS, vendar živahnejšega sevanja te iniciative žal še ni čutiti. Tu nas ne pomirja niti pogumno izražanje ciljev s strani resornega ministrstva, npr. z gesli kot je “Odprto izobraževanje - Slovenija želi voditi pot v inovativnost in povezovanje”.  Tudi pogled v Google nam sicer odkriva veliko drobnih iniciativ, vendar nas lahko skrbi prav razpršenost vseh teh pobud.

Proverbiarium 374

Multosque lupos sub pelle videbis agnorum.
In videl boš mnogo volkov v ovčjem kožuhu.

Multos timere debet, quem multi timent.
Mnogih se mora bati (ta), ki se ga mnogi bojijo.

Mutatis mutandis.
Spremenimo, kar je treba spremeniti.

Wiley širi svoj OD

Založba Wiley je povečala nabor svojih odprtodostopnih revij na 47. Dodala je namreč naslove Conservation Letters, Thoracic Cancer in The Journal of Veterinary Internal Medicine.

Zgodbe o OD

Harvardov spletni portal DASH nam ponuja zanimive zgodbe , ki jih pripovedujejo uporabniki odrtega dostopa. 

O poobjavni presoji.

Prispevek prof. Aguzzija v SMW velja prebrati kot dobro ponovitev znanih resnic o odprtem dostopu. Poleg svetlih se ne izogiba izpostavitve temnih strani tega publicističnega modela. Posebno vrednost pa daje tekstu kritična obravnava  vrstniškega ocenjevanja (peer review) in predlogi za nekoliko drugačen pristop k presoji. Med njimi velja pozornost nameniti zlasti poobjavni presoji (“post-publication review (PPR)”). 

Proverbiarium 373

Veritas vel mendacio corrumpitur vel silentio.
Resnica se izpridi z lažjo ali z molkom.

Verum gaudium res severa est.
Pravo veselje je resna zadeva.

Vestis virum reddit.
Obleka naredi človeka. 

Kaj se dogaja bloganju?

Spletno publicistiko, konkretno blogosfero je “pretresla” vest, da se je eden najuglednejši, najplodovitejših, tudi eden časovno najtrpežnejših blogerjev, Andrew Sullivan, odločil, da se umikne iz blogarije. Odmevi v blogosferi so različni, od takih ”saj sem rekel, da zadeva ugaša”, do pomirljivejših “da se blogosfera s spreminjanjem le utrjuje” in do pogumnih “blog je močnejši, kot je bil kadarkoli”. Pogosta je trditev, da je oznanjanje ugašanje bloga samo neprepoznavanje vseh oblik spletnega pisanja kot variant bloga. Res je, da so številne druge oblike družbenih medijev (FB, TW, G+…)  sprejele nekatere blogerje, da se je funkcionalna oblika blogov močno popestrila in da je seveda tudi prodor komercialnih blogerskih vsebin, zlasti takih, ki jih vključujejo med svoje oblike sporočanja sicer klasični nespletni mediji, storil svoje.   

Proverbiarium 372

Litterae non erubescunt.
Črke ne porumenijo.

Litterae thesaurum est.
Znanje je zakladnica.

Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi so sladki.

Konference o altmetriki

Altmetrika (altmetrics) postaja vse bolj  “modna beseda” (buzzword) tudi pri nas. Wikipedija nam pove, da je altmetrika netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju kot nadomestilo klasičnim metodam merjenja npr. citacijskemu indeksu in h-indeksu. Ob štetju citatov spremlja tudi druge načine vpliva publikacije oz. dela po poti vključevanja v baze, števila ogledov, prenosov s spleta in objav v družbenih medijih.
V začetku leta je napovedanih nekaj koneferenc, kjer bodo vključene tudi teme o altmetriki.

Sprotno spletno prevajanje

Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem  tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?   

Avtorska pravica za tvite?

Ste se že kdaj vprašali ali je mogoče tvitanje oz. tekst v tvitu avtorsko zaščititi. Bloger Andres se loteva te teme, o njej sicer razpravlja tudi v luči pravne regulative v Evropi in v ZDA, a končnega odgovora ne daje. Raje vabi k razpravi. 

Skrbnik vsebin

Ali se res najavlja nov poklic oz.  nova storitev v spletni publicistiki: skrbnik vsebin. Robin Good tako razlaga nov profil:  “kdor stalno išče, razporeja, organizira in posreduje najboljše in najpomembnejše vsebine v specifični spletni tematiki”.

Monopol znanstvene publicistike

Nad tem, kar prinaša  članek v Voxu se sicer lahko zgrozimo in zgražamo, a se žal,  ob leta trajajočem absurdu, reševanje le po polžje premika. 

Proverbiarium 371

Mens sana in corpore sano.
Zdrav duh v zdravem telesu.

Mentem habet peregrinam.
Duh mu je odtaval. (pomeni: duhovno je odsoten).

Messe tenus propria vive.
Živi kolikor ti dovoljuje žetev. (pomeni: v okviru možnosti)

Plačilo za “peer review”

V svetu znanstvene publicistike se obeta zanimiv poskus. Nova odprtodostopna revija Collabra bo vrstniškim ocenjevalcem (peer reviewers) svojih člankov namenila manjšo denarno nadomestilo. Pri tem jim bo bo omogočila, da denar sprejmejo kot plačilo ali ga donirajo skladu za plačilo stroškov objave v reviji avtorjem, ki sredstev za to nimajo oz. ga namenijo za stroške odprtodostopnega objavljanja v lastni raziskovalni organizaciji.

Odprto izobraževanje

Dr. Robin DeRosa iz Plymouth State University se v obsežnem in poglobljenem zapisu, ki je podprt tudi s predstavitveno aplikacijo, zavzema za Odprte izobraževalne vsebine, za Odprto pedagogijo in Odprt izobraževalni prostor.

Brata Eisen o OD

Brata Michael in Jonathan Eisen sta na Redditu objavila razpravo o odprtem dostopu in sprožila pravi plaz zelo zanimivih in koristnih komentarjev.

Srečno 2015!

Veliko uspehov vam želim v prihajajočem letu, a za doseganje tega cilja ne žrtvujte osebnega miru in zdravja.

Kaj je odprti dostop?

Vedno znova se navdušim nad tole risanko (in čeprav sem jo že pred časom linkal, naj to storim še enkrat: za praznike!). Izjemen izdelek Nicka Shockeya in Jonathana Eisena!

Proverbiarium 370

Maiorque videtur  et melior vicina seges.
Sosedov posevek je videti večji in boljši.

Maiorum gloria posteris quasi lumen est.
Slava prednikov je potomcem kot luč.

Mala herba cito crescit.
Plevel hitro raste.

HF laja, karavana gre dalje

Spletni časnik Huffington Post se je lotil založnikov v znanosti z dovolj kritičnim člankom in tudi pod ustrezno zajedljivim naslovom “Akademske revije: Najbolj profitabilna zastarela tehnologija v zgodovini”.  Žal, kot sem zapisal v parafrazi znanega reka, se kljub dostopnim rešitvam (kot je npr. odprti dostop) na sceni založniškega monopola kaj malo spreminja. Članek pravzaprav s citatom J. Bohannona dobro razkriva bistvo ozadja počasnih premikov v znanstvenem založništvu:  "Potrebovali bi pravo revolucijo. Z revolucijo mislim kulturno revolucijo v akademskem svetu. Morali bi povsem spremeniti način, kako počnejo stvari in čeprav imajo sloves da so revolucionarji, so akademiki precej konzervativni. Kot kultura se akademizem spreminja zelo počasi.”

Proverbiarium 369

Habet et sua gaudia pauper.
Tudi siromak ima svoje veselje.

Hac de re nemo laborabit.
Zaradi tega ne bo nikogar bolela glava.

Hac via itur ad astra.
Po tej poti se gre do zvezd.

Odprti dostop za Nature.com?

Prebiram tole: “…articles on nature.com to be made widely available to read and share to support collaborative research…” in ne vem ali se naj nasmehnem dobri potegavščini ali pa se res dogajajo zgodovinski premiki. Podobno kot se sprašuje prof. Eisen na svojem blogu in tudi kritkično komentira potezo založnika.  Branje v Voxu pojasnjuje, da gre za specifičen pristop v katerem lahko naročniki spletnega dostopa do revije Nature in še 48 drugih revij založbe Macmillan posredujejo svojim partnerjem dostop do branja, vendar ne kopiranja, določenega članka. 

Bil bi vesel, ko bi kdo iz naše BIBLIO stroke razložil zadevo in pojasnil ali se obeta tudi za naš prostor kakšna organizirana možnost uporabe te ponudbe, kot se o njej že govori na spletu.    

Kako uveljaviti odprti dostop

Študija  A bibliometric study of scholarly articles published by library and information science authors about open access želi na osnovi večletnih podatkov pojasniti pomen knjižnic in informacijske stroke pri uveljavljanju odprtega dostopa v znanstvenem publiciranju.