Dobičkonosni Elsevier

Kot nam sporoča Richard Sietmann v e-reviji HeiseOnline je znanstveno založništvo še vedno zelo donosen posel. Letno poročilo britansko-holandskega založnika Reed Elsevier objavlja za poslovno leto 2005 7% povečanje prometa na vrednost 7,54 milijard Euro in rast dobička (pred obdavčitvijo) za 9% na 1,02 milijarde Euro. Pri tem je od štirih stebrov koncerna še vedno najbolj profitna prav znanstvena založba Elsevier z 655 milijoni Euro dobička in to pri celotnem prometu 2,1 milijarde Euro. Odprti dostop torej še vedno ne ogroža skoraj monopolnega položaja ključne svetovne založbe.  

Nova revija odprtega dostopa

Danes z veseljem povzemam po Suberjevem blogu novico, da je v reviji Information Research izšel članek, ki izpod peresa Bo-Christer Björka in Žige Turka predstavlja novo revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of Information Technology in Construction. Naj v isti sapi povem, da sta avtorja tudi glavna nosilca izjemno zanimivega in pomembnega projekta odprtega dostopa SciX, o katerem sem tudi v tem blogu že pisal.  

Prihaja Microsoftov Academic Search

Microsoft je v svoj portal Windows Live dodal tudi iskalec Academic Search. Že po imenu lahko sodimo, da se Google Scholarju pa tudi Elsevierjevem iskalcu Scirus torej obeta resna konkurenca. Orodje je še v zgodnji beta različici in nabor znanstvenih založb oz. revij, ki jih bo iskalec sposoben preiskovati bo objavljen na tej strani portala Academic live. Na voljo bo tudi blog razvijalcev. (povzemam po Recherchen blogu).

Iskalec Pixy

Google Images je priljubljen način iskanja slikovnega materiala na spletu. Za medijski svet pa bo morda koristna dopolnitev iskalec Pixy saj je njegova značilnost, da išče slike in video vsebine v virih RSS (RSS feeds).

Blogger naprej!

Kot poroča Washingtonpost.com o analizi ComScore Media Metrix o spletnem prometu, se je rast obiska spletnih strani v lanskem letu upočasnila (na vsega 4 %), močno pa se je povečal obisk spletnih strani, ki jih oblikujejo sami bralci, zlasti blogov. Tako se je obisk strani Blogger.com med februarjem 2005 in februarjem 2005 povečal za 528% (!).

Konferenca Berlin 4

Od 29. do 31. marca letos je na Inštitutu Max-Planck za gravitacijsko fiziko (Albert Einstein Institute) v Potsdam-Golmu potekala že četrta konferenca Berlin 4 Open Access. Namen teh mednarodnih konferenc je soočenje različnih iniciativ in ključnih nosilcev v gibanju odprtega dostopa. Konferenca je bila nadaljevanje predhodnih srečanj katerih skupni cilj je uveljavljanje t. i. Berlinske deklaracije. In zdaj je tudi že na voljo večina prezentacij predavateljev letošnje konference.

Splet kot medij

Blogosfero vztrajno obremenjujejo s pričakovanji, da naj bi v prihodnje prevzela pomemben delež medijske komunikacije. Splet seveda tudi sicer postaja pomemben vir medijsko pomembnih informacij, zato ni nepričakovano uveljavljanje specializiranih iskalcev za to vrsto materiala. Nekaj tega na nemškem govornem področju: Journalistenlinks.de, Recherchenportal, RedTram, Romso, Infobroker.ch, Internet Links fuer Journalisten. Vmes je tudi veliko blogov z novicami.      

IKT in visokošolsko poučevanje

Tokrat bi vas rad opozoril na zares izjemno spletno stran z imenom HigherEd BlogCon; kot pravijo ustvarjalci je e-konferenca namenjena predstavitvam, kako nove spletne komunikacijske tehnologije in socialno programje spreminjajo visokošolsko poučevanje. Že takoj včerajšnja serija prezentacij pod naslovom The Impact of New Tools on Teaching nam v obliki »podcastov« ali »screencastov« ponuja številne pobude za popestritev pouka. In kaj sta oba pojma »podcast« ali »screencast« boste tudi izvedeli v teh nastopih. Opozoril bi vas, da si na računalnik naložite program Flash, ker ga bo Internet Explorer za prikazovanje potreboval. In do konca konference 28. aprila nas čakajo še druge zanimive teme!

EU o odprtem dostopu

Končno se je k odprtem dostopu jasneje oglasila tudi Evropska skupnost. Izšlo je dolgo pričakovano poročilo "Study on the Economic and Technical Evolution of the Scientific Publication Markets in Europe". Poročilo je na voljo kot .pdf dokument.

Pravniki o odprtem dostopu

Na katedri prof. G. Spindlerja iz Univerze Goettingen so izdali knjigo "Rechtliche Rahmenbedingungen von Open-Access-Publikationen", torej o pravnih okvirih odprtega dostopa. Zvestobo obravnavanemu konceptu so avtorji dokazali tudi s tem da je knjiga v odprtem dostopu, torej kot e-knjiga v formatu .pdf, na voljo na spletu. Žalostni so morda angleško govoreči. (Zahvala za info: prof. Suberju in Golem.de).

Iz Warwicka

Danes se oglašam iz nekoliko oddaljene lokacije. Na University of Warwick se udeležujem 158. rednega srečanja Society for General Microbiology. Ne zgolj zato, ker sem njihov član; v sredo imamo okroglo mizo na temo prihodnjega evropskega visokošolskega izobraževanja v mikrobiologiji v senci Bologne. Upam, da bo kaj koristnega iz tega za vse nas!

Me je pa navdušilo, kako imajo urejeno spletno povezavo. Ne zgolj to, ko sem zvečer že ob prihodu opazil, da po vseh hodnikih upravne zgradbe visijo po stenah ekrani z dostopom v splet. Prav ustregli so mi, ko so mi nato dodelili za bivanje običajno študentsko sobo. Zelo dostojna: rekel bi "hotel za tri ***". Najbolj radoveden sem bil, ko sem prebral v obvestilih, da ima vsaka soba urejen dostop v splet. Zvečer sem sicer ugotovil, da sem za svoj notesnik pozabil doma Ethernet kabel; zjutraj sem ga brez težav dobil v shopu na kampusu. Potem pa poskus: bal sem se seveda, da bo notesnik prostestiral in zahteval vse mogoče nastavitve. Sploh nič od tega, takoj ob priklopu sem zaznal, da sem v Spletu, deluje mi Skype, takoj sem tudi z oddaljenim dostopom na Rodici in vse drugo seveda. Enkratno! Sledi preskus hitrosti; uporabim svojo običajno povezavo na "speedtest". Rezultat znova navdušujoč: 1900 kilo v odhodu in 300 kilo v prihodu; ko bi le tako delovalo doma ali na faksu... Super, res!!!

Sicer je pa tudi Warwick Campus enkraten: šele ko človek to vidi razume, kako je organiziranost univerze v kampus obliki funkcionalna. Odlično!

Odprti dostop in slovenski raziskovalci

Mednje, ki trenutno odločajo v ARRS, sem skušal posredovati naslednje pisanje. Ne vem ali mi bo uspelo, morda pa bo zanimivo komu od bralcev tega bloga:


"If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants", zapiše Isaac Newton v pismu Robertu Hooke-u 5. februarja 1676.

Novo znanje se vedno napaja iz vrelcev preteklega znanja. Ta ugotovitev, kljub vsem nasprotovanjem svetovnih založniških kapitalskih mogotcev, si utira pot tudi v vse močnejšem gibanju odprtega dostopa (Open Access - OA) do novih znanstvenih spoznanj. V to smer v novejšem času kažeta tudi dve zelo odmevni odločitvi: prvo ki so jo sprejeli ameriški NIH lani (NIH Public Access Policy) in letošnja pri britanski agenciji Wellcome Trust , s katerima agencije zavezujejo avtorje, ki objavljajo raziskovalne rezultate financirane iz njihovih skladov, da dela deponirajo v arhivih odprtega dostopa ne glede na kakšen način so sicer objavljena. Omeniti velja, da se s Veliki Britaniji s podobno iniciativo, sicer šele v parlamentarni razpravi, že nekaj časa ukvarjajo tudi za uvedbo OA v RCUK.

Sklepa obeh prej omenjenih agencij večinoma tudi nista več v konfliktu s prakso zaščite avtorskih pravic pri pomembnejših svetovnih založnikih. Ti namreč, tudi zaradi odločitve obeh agencij, dovoljujejo avtorjem, da članke objavljene v njihovih revijah odložijo tudi v spletnih javnih arhivih odprtega dostopa (primer PubMed Central ), v arhivih domicilnih ustanov avtorjev ali na osebnih spletnih straneh avtorjev bodisi v končni obliki objave ali v najneugodnejšem primeru v obliki t. i. predodtisov (preprintov), ki so jih avtorji dopolnili s pripombami recenzentov. Ne nazadnje kaže v smer zaresnega zasuka dosedanjih praks tudi načrt, v katerem V. Britanija v kratkem načrtuje oblikovanje svojega javnega arhiva (repozitorija) v tipu PubMed Central.

In čemu naj bi avtorji sploh imeli interes za tako dodatno delo s svojimi manuskripti. Predvsem zaradi dokazljivega vpliva, da odprti dostop bistveno prispeva k avtorjevemu vplivu na raziskovalne kolege (»peers«), saj kažejo bibliometrične meritve, da se zaradi odprtega dostopa povečuje avtorjeva citiranost za 100 do 300% (odvisno od strok), v primerjavi z objavljanjem zgolj v plačljivi revijaliki.

In kje so dodatni argumenti v zagovor uveljavljanja odprtega dostopa, bodisi v podpiranju revij odprtega dostopa (t.i. »zlati OA«) ali deponiranja člankov v spletnih arhivih odprtega dostopa (t.i. »zeleni OA«). Večino podatkov povzemam po blogu prof. S. Harnada .

V svetu je danes v obtoku 24,000 recenziranih znanstvenih revij, ki letno objavijo okoli 2,5 milijona člankov. Ni je univerze ali nacionalne knjižnice, ki bi si lahko privoščila naročilo vsega tega fonda. Torej je zgolj del člankov in znanja dostopen potencialnim uporabnikom, članki zlasti v manj opaznih revijah ostajajo brez vpliva in citiranosti, kljub močno povečanim možnostim, s katerimi spletno okolje povečuje njihovo dostopnost. Od celotnega nabora člankov se trenutno pojavlja v odprtem dostopu šele skromnih 15%, v anketah pa vendarle avtorji priznavajo, da bi se obvezi odlaganja v arhive uklonilo 95% avtorjev; zadeva ostaja nedorečena zaradi »neprakse«, »nezahteve« in še vedno premajhnega zavedanja pomena razširjanja znanja med avtorji. Podatki projekta Romeo kažejo, da danes 93% revij omogoča avtorsko arhiviranje: v 68% po poti arhiviranja »preprintov« in 25% v obliki »postprintov« , zato ni več mogoče opravičevati neupoštevanja odprtega dostopa. Omejitve so v glavnem na strani nehotenja, kar pa podpirajo neurejenost in neorganiziranost kot je npr. odsotnost arhivske infrastrukture. Pomemben cilj nacionalne Agencije bi bil torej vzpodbujanje iskanja rešitev zaradi dolgoročnih ciljev tako v razširjanju vpliva znanja na eni strani in pomembne podpore vrednotenja raziskovalne odločnosti na drugi strani. Klasično bibliometrično metodiko vse bolj nadomešča in tudi izpodriva webometrika zaradi pomembno razširjenih možnosti presoje znanstvene in strokovne ustvarjalnosti in njenega vpliva na sovrstnike.

Danes velja v evropskih in ameriških ustanovah javnega izobraževanja in raziskovanja za prestižno odločitev podpora odprtega dostopa, največkrat s podpisovanjem berlinske deklaracije . Slovenskih ustanov med podpisniki doslej ni bilo!

Izboljšano iskanje v PubMed

PubMed, gotovo najpopularnejša baza za preiskovanje literature in spremljanje citiranosti v biomedicini je med iskalne omejitve Limits dodala tudi možnost izbire iskanja med prispevki v polnem tekstu, prispevki v odprtem polnem tekstu in abstrakti.

Citation Index in Google Scholar

Blog STLQ me je opozoril na zanimiv članek avtorjev D. Pauly-ja in K. I. Stergiou-ja s primerjalno študijo o učinkovitosti ISIjevega Citation Indexa in Googlovega Scholarja pri preštevanju citatov. Če nekoliko sproščeno prevedem kar abstrakt iz članka: »Šteli smo citate na večjem obsegu disciplinarnih področij s pomočjo Thomson ISI podatkov in z Google Scholarjem in dobili v bistvu enake rezultate, kljub različnim metodam, ki jih uporabljata orodji.  To ima lahko pomemben vpliv na prihodnost citacijske analize in za njene različne rabe v kariernem napredovanju in odločanju o raziskovalnem financiranju saj je ISIjev produkt drag, Google Scholar pa zastonj.«

Angleščina drugače

Če vas mika pogledati v ozadje angleškega jezika, v njegove zanimivosti, posebnosti in nenavadnosti, ali če niste našli odgovora v vašem priljubljenem slovarju pa bi radi pogledali še v katerega, potem vam bo morda všeč sprehod po spletni strani Phrontistery.

Monografija o digitalnih knjižnicah

Na spletni strani dLIST, arhiva odprtega dostopa Univerze Arizona, je v odprtem dostopu na voljo celotna knjiga »Digital Libraries« avtorja W.Y. Armsa, ki je v klasični založbi izšla pri MIT leta 2000.

Nas bo UMPC prepričal?

Precej pozornosti je na sejmu CeBIT letos vzbudil Project Origami, za katerim stoji Microsoft in še nekaj hardwareskih firm kot Samsung, ASUS, Founder, Dell….. Na trgu naj bi uveljavil nov koncept tabličnih računalnikov, s spremenjenim videzom predvsem pa z drugačno tržno strategijo, ki ji poseben mik dajejo nizke cene prenosnikov. Osnovo koncepta naj bi predstavljali t.i. Ultra Mobile PC (UMPC), ki jih pripravlja kar nekaj hiš in ki bodo uporabljali prirejeno verzijo Windows XP. Več o nastajanju projekta je mogoče izvedeti na blogu Origami Project. O konceptu samem pa je dovolj podatkov tudi v Wikipediji ali pa na blogu What is Microsoft Origami?. Sicer pa so začeli blogi na temo novega koncepta kar deževati: 1.,  2., 3., 4. Ob vseh drugih uporabah, kjer bodo ti malčki še kako uporabni, si predstavljam njihovo izredno uporabnost v izobraževanju. Ko bi se le kmalu izpolnile napovedi o ceni in funkcionalnosti!  

Tokrat zopet o Google Scholarju

Prepričan sem, da vsi, ki iščete na spletu izobraževalne in znanstvene informacije uporabljate specializiran iskalec Google Scholar. Koristne izkušnje za njegovo uporabo pa si je vredno izmenjati, in to počne kar nekaj blogerjev. Seveda ne smemo mimo tistega, ki je bil prvi: On Google Scholar, ki izhaja že v svojem tretjem letu in je nastal takoj po objavi novega iskalca. Spremljati je treba seveda tudi splošni Google blog in ni od muh tudi Google Weblog. Morda vas bodo zamikale usluge, ki jih ponuja Scholar Monitor (sam ga še nisem preskusil). Eden zelo koristnih blogov je Giustinijev blog UBC Google Scholar Blog.folio, ki je tudi značilen primer nove kombinirane oblike bloga in portfolija. Zanimiv je tudi, ker je del medicinske blogosfere, kjer ima pomembno mesto The Medical Blog Network (to posebej poudarjam, ker sem vesel, da moj blog redno spremljajo tudi bralci iz medicinske stroke). Sicer pa, če vas zanima, kaj vse ponuja Google tudi sicer, je dobro mesto za take podatke Wikipedia.

Škrati na BF

Pohvala gre na Katedro za botaniko Oddelka za biologijo BF, kjer so se kot kaže odločili, da v učni proces vključijo škrate. Vsaj trije škrati so že na delu: Študentov škrat, Zeleni Škrat in Živilski škrat. Upati je, da se bo kmalu škratja družina pomnožila. Hvala tudi sodelavcem našega neumornega in odličnega bloga KeBi03 za opozorilo o razsajanju škratov.

Kot vse kaže se bo vendarle udejanjilo to, česar vodstvo UL z RCU doslej ni uspelo izpeljati, da bi namreč na naši Univerzi uveljavili virtualni pouk. Zdaj se to dogaja s pobudami »od spodaj«. Težava takega pristopa je seveda, da ostajajo rešitve predolgo anonimne, da so nekoordinirane in vodijo v ponavljajoče odkrivanje Amerike.

Kakovost spletnih virov

Ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM - National Library of Medicine) ponuja na svojem spletu MedlinePlus na posebni spletni strani priročnik za preiskovanje (rešerširanje) zdravstvenih informacij. Dobimo obilico koristnih napotkov v tekstu in živi besedi (angleški), kako presojati vrednost spletnih informacij, ki zadevajo naše zdravje (te so pač po pravilu posebno občutljive). Načelo previdnosti pri presoji najdenih spletnih podatkov pa velja seveda širše, tudi zunaj zdravstva. Nekaj kratkih vprašanj za presojo kakovosti spletnih informacij najdemo tudi >tukaj ali pa >tukaj, če se hočete pa poglobiti v problematiko presojanja kvalitete pa vam bo morda dobrodošla tale bibliografija.

Open University na spletu

Kot lahko preberemo v Guardianu, bo britanska Open University v letošnjem letu prenesla na splet, v odprti dostop, del svojih učnih materialov. Razveseljivo!

Richard Poynder

Znani publicist Richard Poynder bo občasno v svojem blogu Open and Shut objavljal intervjuje z znanimi osebnostmi s širšega področja informatike, zlasti v povezavi z odprtim dostopom. Začel je z razgovorom z Michaleom Hartom, ustanoviteljem in utemeljiteljem projekta Gutenberg (kratko informacijo o tem projektu najdete >tukaj ).

Podcasti

Podcasti (podkasti?) so se že dodobra uveljavili, tako v novičarstvu kot v spletnem izobraževanju ali v zabavništvu. Podcasti so, če ponovimo, spletne zvočne datoteke v formatu MP3, ki jih uporabnik naloži na svoj računalnik ali MP3 predvajalnik. Za zajemanje te datoteke običajno uporabljamo t. i. Podcatcherje kot sta iTunes ali iPodder. Pri iskanju spletnih strani s podcasti so danes na voljo učinkoviti iskalci, taki so npr. PodZinger pa podacst.net ali Podcast Alley, za nemško jezikovno področje pa Podcast.de in Spodradio - (povzeto po Recherchen Blog).

Britanski "PubMed Central"

Formaliziran Odprti dostop širi svoje kapacitete, kot nas obvešča Peter Suber. Wellcome Trust (WT), največji britanski financer biomedicinskih raziskav 8. marca zaključuje tender za pridobitev izvajalskih ponudb pri oblikovanju britanske verzije PubMed Central, ki kot vemo je ameriška podatkovna baza in depozitni arhiv revij in člankov odprtega dostopa. Britanska baza bo namenjena avtorjem, ki bodo morali v bazi deponirati članke, ko so bile raziskave financiranih s strani WT. Pri WT so prepričani, da bo odprti dostop za tretjino zmanjšal stroške objavljanja znanstvenih člankov. Ideji o oblikovanju nacionalne depozitne baze so se pridružili tudi partnerji: Department of Health, Cancer Research UK in British Heart Foundation.

Projekt Amedeo

Bernd Sebastian Kamps…zanesenjak… vizionar? To bo vsekakor pokazal čas. Njegov načrt, da bi do leta 2010 na spletu bilo v odrtem dostopu objavljenih 100 knjig, ki naj bi pokrivale pomembnejša medicinska znanja, je vsekakor vreden občudovanja in podpore. Del njegovega projekta z imenom Amedeo Challenge bo omogočil povezavo zasebnih in institucionalnih sponzorjev ter zdravnikov, ki bi bili pripravljeni spisati medicinske priročnike dostopne v odprtem dostopu in ki bi jih natisnili tudi v klasičnem založništvu. Značilna vzorca te nove oblike objavljanja strokovnih tekstov predstavljata deli Influenza Report 2006 in HIV Medicine. Iz knjige Influenza Report bo nedvomno za vsakogar zanimiva aktualna tema v poglavju »Avian Influenza«. Kamps na spletni strani Flying Publisher predstavlja še nekatere druge sestavine celotnega projekta, ki sicer nosi ime Amedeo. Posebno mesto ima storitev Free Medical Journals, ki odpira dostop do znanstvenih in strokovnih revij odprtega dostopa in storitev FreeBooks4Doctors, ki svetuje dostop do medicinskih knjig odprtega dostopa.
Kogar bi seveda zamikalo, da bi se tudi sam preskusil kot avtor monografij ali njihovih delov v okviru tega projekta, naj vsekakor prebere izčrpen predstavitveni tekst Free Medical Information.

Domenski iskalci

Včasih naletimo na domensko ime (url) pa nas zanima njegov lastnik. Morda si bomo lahko pomagali z namenskimi iskalci, ki to znajo poiskati. Spisek številnih takih iskalcev ponuja Open Directory Project, ne bodite pa preveč žalostni, če pri domenah s slovenskimi končnicami ne boste vedno uspešni.  

Imenik Evropske komisije

Kdor slučajno potrebuje podatek, katere vse urade ima Evropska komisija, kdo so ljudje na posameznih resorjih, podresorjih, podpodresorjih, podpodpod… ipd., bo najbrž ocenil kot koristen imenik Commission Directory. V njem lahko iščete po imenih, po organizacijski shemi ali z gesli; deluje (zaenkrat?) v treh jezikih: angleškem, nemškem in francoskem. In podobnemu namenu pravzaprav služi tudi IDEA - the Official Directory of the European Union, le da nam ta ponuja tudi tekstovna pojasnila k posameznim iskalnim kategorijam (je tudi večjezičen, a žal zopet brez slovenščine!).

Za učitelje in mentorje

Kolega in prijatelj tega bloga dr. M. Petrovec iz IMI MF me je opozoril na zares izjemen material v odprtem dostopu za pomoč pedagogom oz. mentorjem. Na spletni strani HHMI najdete dostop do monografije »Entering Mentoring. A Seminar to Train a New Generation of Scientists« izpod peresa Jo Handelsmana in sodelavcev. Zaradi obsežnosti sem jo šele »prelistal«, a dovolj zaupam ocenjevalcem na HHMI, da jo upam priporočiti v branje. Sicer pa prihaja material iz kroga The Wisconsin Program for Scientific Teaching - tWPfST in tudi na njihovi spletni strani boste našli množico koristnega branja. Kot sami pravijo: »Cilj tWPfST je izboljšanje dodiplomskega biološkega izobraževanja s šolanjem nove generacije "učiteljev znanstvenikov", ki naj prenesejo vročico in duha znanstvenega raziskovanja v poučevanje«.
  

Miselni vzorci

Vedno me je fascinirala ideja, pravzaprav orodje »miselnih vzorcev«. Žal sem odrasel v času, ko jih še niso zelo promovirali kot učni pripomoček, zato jih nisem nikoli osvojil pač pa vedno občudoval tiste, ki so jih obvladali. Recherchenblog je v zadnjem zapisu zbral nekaj zanimivih povezav do v angleščini poimenovanih »Mindmaps«. Splošno in prvo informacijo ponuja že Wikipedia (angl. ali nem.), zares prijeten online tečaj (žal je le v nemščini) je ponujen >tukaj, švicarska stran Mindmap.ch vključuje številen povezave do tematike, o orodju Freemind govori njegov wiki, kjer najdete tudi program, orodje IHMC Cmap Tools pa zadovolji tudi nekoliko zahtevnejše uporabnike.

Eprints..., kje si, kje?...

Stevan Harnad sporoča, da sta se pri Eprints dve storitvi preimenovali:

Nekoč Institutional Self-Archiving Policy Registry se bo poslej imenoval »Register pravil o arhiviranju materialov v odprtem dostopu« - The Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies (ROARMAP).

Prejšnji seznam Journal Policies - Self-Archiving Policy By Journal  bo dobil ime »Seznam ROMEO o pravilih revij in založnikov za samoarhiviranje« - The ROMEO Journal/Publisher Self-Archiving Policy Directory.

Spomnimo se, da so nedavno tega spremenili tudi ime Eprints Institutional Archives Registry in sicer v »Register arhivov (repozitorijev) odprtega dostopa« - Registry of Open Access Repositories (ROAR).

Pa beseda o tem, kaj je Eprints. Preberimo na njihovi spletni strani: »…EPrints je na eni strani (programsko) orodje  in kristalizacija neke filozofije na drugi. Zagotavlja, da so raziskave dostopne vsem in omogoča akademskim ustanovam, da oblikujejo svoje lastne raziskovalne arhive (repozitorije).«

Škoda; če pogledamo v seznam koliko slovenskih arhivov je vključenih v to hvalevredno iniciativo najdemo zgolj arhiv ePrints.FRI na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Morda prav zato, ker deluje v programju GNU EPrints. Kljub temu, da imamo v Sloveniji še nekaj arhivov odprtega dostopa ti žal niso registrirani. Tudi ne v vzporednem oz. konkurenčnem seznamu odprtovstopnih arhivov OpenDOAR, kjer prav tako najdemo samo FRI arhiv.

Bodimo družabni...

Koliko enostavneje je Angležem, ki veliko lažje dajejo besedam kontekstni pomen, kot je to mogoče v slovenščini. Seveda je ta moja trditev zelo sporna in najbrž ne zdrži resne jezikoslovne presoje. Pa vendar naj na primeru pokažem, kaj sem z njo hotel povedati. In morda se pojavi kak jezikoslovec in uredi moje zadrege. Pridevnik »social« bomo v angleščini našli v številnih povezavah in večinoma bodo pomensko nesporne. Če pa skušamo v slovenščino prestaviti sintagmo »social software«, potem se bomo ob poskusu: »socialno programje« najbrž zgrozili. Kvečjemu bi pomen ujeli z neblagoglasnim »socializacijskim programjem«, tako bi vsaj približno opredelili namen tega inovativnega orodja. Ali pa bi vendarle poskusili s slovensko obliko »družabno programje« ali »programje za druženje«, ker za to gre, če prav razumem. Za virtualno druženje! Jezikoslovci in informatiki na plan(!); morda pa je dogovor med vami že dosežen. Rahlo sem poskusil brskati za rešitvijo po Najdi.si, pa ni bilo posebnega uspeha. Pred časom sem pojem že uporabil (1) in (2) pa se nihče ni oglasil ali obregnil, mene pa še vedno skrbi. Kogar tematika posebno zanima, ga naj napotim na bloge The Social Software Weblog, Many2Many ali Internet Time Blog. Za vse, ki jim je zadeva manj znana je dober uvod Wikipedia, kogar pa bi zamikala uporaba v učnem procesu, naj prebere zapis v blogu Ideant.

O IKT v pouku

O uporabi IKT in e-poučevanja govori obsežna študija »ICT and e-learning in Further Education: the challenge of change«.

Na temo pomena IKT za učni proces naj opozorim še na dvoje: najprej na deseto obletnico izdajanja revije odprtega dostopa Ariadne, ki se v veliki meri posveča prav omenjenim vsebinam, potem vas pa vabim, da si preberete v jubilejni številki članek "Delivering Open Access: From Promise to Practice", v reviji D-Lib Magazine 2003 pa članek J.W. Marcuma: "Visions: The academic library in 2012". Oba prispevka poudarjeno opozarjata na pomen ponudbe odprtih vsebin v učnem procesu.

O iskanju v internetu

Pri MÜNCHNER KREIS so organizirali zanimivo konferenco o iskanju v internetu: Suchen und Finden im Internet. Za nemško govoreče bo še posebno zanimiva, saj so jo v splet ponudili kot videokonferenco.

Za "spletoljube"

Obiskoval sem ga sicer že prej, vendar tokrat sem se mu malo bolj posvetil in sem malo pogledal tudi v njegov arhiv. Res ga lahko zelo priporočim, zelo koristno… zelo prijazno tudi za uporabnika na moji (osnovni) ravni računalniške veščosti… Govorim pa o blogu hapax legomena, ki kot sam pravi je namenjen področju tehnologije in interneta.  

O lastnostih citiranja

Ker nas v javnem financiranju R&R kmalu čakajo spremembe v ocenjevanju raziskovalnega dela, ko naj bi poslej večja teža bila namenjena citiranju, je koristno prebrati zapis v Recherchen Blogu in seveda članke, ki jih avtor navaja kot vire.      

Nova revija in novo ocenjevanje

Založnik odprtega dostopa BioMed Central je pričel izdajati novo revijo Biology Direct. V uredniškem prispevku E. V. Koonin in sod. najavljajo revijo, ki bo objavljala različne znanstvene žanre, od kratkih prispevkov, originalnih raziskovalnih člankov, hipotez do revijalnih pregledov iz celotnega spektra biologije. Posebnost pa predstavlja odločitev založnika, da bo revija odprta še na nek drug način. Prispevki bodo namreč presojani s t. i. odprtim ocenjevanjem z vrstniki (»peer review«) in ocene bodo z imeni ocenjevalcev objavljene skupaj s članki. Uredniki obljubljajo, da bodo objavili tudi članke npr. s tremi negativnimi ocenami, če bodo presodili o smiselnosti takega koraka in če se bo avtor strinjal, da objavijo delo pod takimi pogoji.

Novost je zanimiva tudi, ker se spraševanja o smiselnosti vztrajanja na nespremenjenih oblikah ocenjevanja z vrstniki pojavljajo tudi drugje; prebrati velja npr. prispevek Is Peer Review Broken? v nedavni številki The Scientista, ali pa članek Taking on peer review iz iste številke v isti reviji. Sicer nam pa dovolj vprašanj, brez dokončnih odgovorov postavljajo tudi že uredniki Biology Directa v svojem uvodniku omenjenem zgoraj. In zato je toliko vrednejši njihov poskus iskanja novih poti pri ocenjevanju kvalitete zapisanega znanja, ki je nujno ne samo zaradi razvrščanja, ampak da nas obvaruje pred informacijsko poplavo neumnosti in neslanosti.      

Dostopi, odprti in drugačni...

Stevan Harnad nam na svoj zanimiv, polemični način, širi terminologijo dostopov do tekstov: ob odprtem dostopu (Open Access) se razgovori še o »poznem dostopu« (Back Access), kjer nam izdajatelj ponudi branje v odprti dostop po krajši ali daljši dobi embarga in o »zgodnjem dostopu« (Early Access), ko je tekst na voljo v odprtem dostopu predno je bil v uradno objavljen. Prakso zgodnjega dostopa uporabljajo nekatere revije, srečamo jo pa tudi pri nekaterih založnikih knjig. ( Za vse angleške sintagme sem skušal uporabiti smiselne prevode, ker verjamem, da je mogoče najti tudi boljše, bi bili dobrodošli predlogi).    

Internet abc

Imate hčerko ali sina, ki se uči nemščino? Se sami učite ta jezik? Razen tega imate težave pri  obvladovanju računalnika v spletu. V vseh teh primerih lahko svoje učenje in pouk tako v jezikovnih veščinah in v internetni pismenosti podprete s spletno stranjo »Internet abc«.

OD - šest ključnih dejstev

Peter Suber je v članku v novi številki SPARC Open Access Newsletter povzel šest ključnih dejstev o odprtem dostopu (nemški prevod najdete >tukaj).

Nova verzija Web of Knowledge

Po spletu Recherchen Blog povzemam v prevodu novico, da je Thomson Scientific predstavil novo verzijo svoje servisa Web of Knowledge (WoK). Novi spletni portal zajema vse njihove podatkovne zbirke in analitiko na eni sami površini. Ob tem je mogoče iz nje posegati v baze drugih proizvajalcev, ki sodelujejo z WoK npr. BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Inspec, MEDLINE in PsycINFO.

S pomočjo orodja CrossSearch je mogoče istočasno preiskovati več podatkovnih zbirk; zadetki prikazujejo bibliografske navedke dokumentov in pripadajočih podatkovnih zbirk. Po potrebi je mogoče preiskovanje razširiti na druge zbirke npr. na take v odprtem dostopu; te zbirke v kategoriji »External Collections« vsebujejo danes naslednje baze:

• AIAA Meeting Papers
  
• American Institute of Aeronautics and Astronautics


• Agricola


• arXiv Computer Science


• arXiv Mathematics


• arXiv Nonlinear Sciences


• arXiv Physics


• arXiv Quantitative Biology


• Civil Engineering Database


• The Educator’s Reference Desk ERIC Database


• NTIS Library Documents


• NASA Astrophysics Data System


• Popline Reproductive Health Literature


• PubMed

Razen tega je zdaj mogoče s pomočjo CrossSearch iskati tudi v Current Web Contents, v bazi izbranih spletnih strani. Vendarle so novosti razmeroma skromne; morda je privlačen detajl možnost, da je z novo platformo podprt tudi brskalnik Firefox. Novo verzijo WoK je mogoče preskusiti na strani http://isiknowledge.com/, vendar le na ustanovah, ki so naročene na WoK.

Nekateri razlagajo sedanjo naglico Thomsona kot odziv na potezo Elsevierjevega portala Scopus, ki je uvedel možnost preverjanja citatov z orodjem Citation Tracker, kar seveda predstavlja prvovrsten izziv Thomsonovemu dosedanjem monopolu na področju citacijske analize.

Internet za evropske zdravnike

Opozorilo o zanimivi študiji najdemo na blogu medinfoweblog, namreč o trendih uporabe interneta med evropskimi zdravniki. Agencija Manhattan Research je povprašala 1000 zdravnikov iz Nemčije, Francije, Španije, Italije in Velike Britanije o uporabi spleta v zadnjem četrtletju leta 2005. Zanimiv je že skrajšan nabor podatkov:

• 84% evropskih zdravnikov dnevno uporablja internet, v glavnem s poklicnim namenom,


• 86% evropskih zdravnikov ima internetni priključek v svoji praksi,


• skoraj vsak tretji zdravnik ima tudi prenosno računalniško opremo,


• nekaj manj kot četrtina zdravnikov je v rednem kontaktu s svojimi pacienti po elektronski pošti, tretjina pa uporablja email za stike s farmacevtskimi podjetji,


• polovica evropskih zdravnikov spremlja spletne strani farmacevtskih podjetij.

Zanimiva bi bila študija našega zdravstva na to temo.

Arhivi odprtega dostopa

V sodelovanju britanske Univerze iz Nottinghama in švedske Univerze v Lundu je nastal spisek arhivov materialov v odprtem dostopu (OD) OpenDOAR. Obe ustanovi imata tudi sicer pomembne reference na področju OD saj gostijo v  Lundu znan direktorij revij odprtega dostopa DOAJ (Directory of Open Access Journals), Nottingham pa vodi razvojno partnerstvo SHERPA. Tega sestavljajo arhivi 20tih vodilnih britanskih univerz in v njegovem okviru je organizirana tudi zbirka SHERPA/ROMEO, kjer so zbrana pravila avtorskih pravic pomembnejših svetovnih založnikov. Nekaj več o OpenDOAR lahko preberete tudi v časnikarski izjavi na katero je opozoril Suber.  
Ne pozabimo pa, da imamo za preiskovanje arhivov OD na voljo še drugo odlično zbirko, namreč register ROAR (Registry of Open Access Repositories), ki ga pripravljajo na Univerzi Southampton.  

Ocenjevanje univerz

Tole novico prenašam iz elektronske revije Inside Higher Education (IHE), ki mimogrede pravkar slavi prvo leto obstoja, v katerem si je zagotovila zelo opazno mesto aktualnega poročevalca iz sfere ameriškega visokošolskega izobraževanja. In ker je trenutno v našem prostoru v teku zelo živahna razprava o presoji kvalitete visokošolskega prostora, začenši z prerekanjem okrog visokošolske Agencije in reakcijami na uvrstitev naših univerz na šanghajsko lestvico odličnih ustanov, je lahko zanimiva nova pobuda presoje kvalitete učnih ustanov o kateri poroča IHE. Res da gre pri opisani zadevi za presojo ameriških podiplomskih šol, vendar je iniciativa najbrž znak, da bo prešla tudi v področje dodiplomskega šolanja. Profitna ustanova Academic Analytics ponuja servis ocenjevanja kvalitete ustanov s pomočjo t.i. FSP indeksa (Faculty Scholarly Productivity Index™). V indeks so vključena številna merila produktivnosti učiteljev npr.: število objav v revijah po osebi, število objavljenih knjig pri univerzitetnih založbah po osebi, kombinirani indeks objavljanja v revijah in knjigah, citati v revijah, raziskovalna projektna sredstva po učitelju, procent učiteljev, ki v enoti prejemajo projektni denar, indeks financiranja učiteljev izračunan iz različnih kazalcev, pomembnejše nagrade in priznanja učiteljev. Omenjenih je sicer nekaj univerz, ki so že objavile, da so sklenile dogovor o ocenjevanju, analitska servisna ustanova pa o rezultatih razumljivo molči. Sestavek je vredno prebrati, kot tudi nadaljevanje z nekaterimi odmevi bralcev.  
Ne skrbi torej samo nas kvaliteta visokošolskih učnih ustanov, le da drugod tudi iščejo metode objektivnejšega vrednotenje te ključne lastnosti.

ART-guide

Univerzitetna knjižnica Heidelberg in saška deželna knjižnica gostita podatkovno zbirko ART-Guide, kot umetnostni zgodovinski portal z vstopi do umetnosti od pozne antike do današnje dobe. Zbirka je pripravljena za preiskovanje v nemškem in angleškem jeziku.

Biomedicinske baze

Dr. Josef Koenig je uredil spisek podatkovnih baz s področij medicine in molekularne biologije (povzeto po P. Suberju).  

Imam vprašanje...?

Na spletu si je mogoče znanje obogatiti, lahko pa tudi drugim pomagamo s svojo ekspertizo. Nemški servis Lycos IQ ponuja zanimiv izziv, da lahko postavljate vprašanja, lahko pa na vprašanja, ki jih imajo drugi, tudi odgovarjate. Posebna zanimivost: sistem vključuje tudi vrednotenje kvalitete odgovorov. In teme, na katere so vezana posamezna vprašanja, je mogoče opisati z gesli, ta gesla pa postanejo koristno iskalno orodje po principu t. i. »tag«-ov, kot je to zdaj že običajno v socialnem programju. Na voljo je tudi Lycos iQ blog, kjer lahko poleg podrobnosti o delovanju novega servisa najdete tudi vprašanja, na katera je prispelo največ odgovorov.

wikiCalc

Wiki tehnologija vse izraziteje kaže svojo izobraževalno in raziskovalno uporabnost. Opozoril bi na spletni naslov wikiCalc, vendar če niste vešči obvladovanja zahtevnejših programov v njihovi alfa verziji, po domače rečeno v grobi preskusni obliki z veliko napakami, potem raje ponovno pokukajte na predlagano spletno mesto čez nekaj tednov, ko bo morda na voljo že beta verzija. Obeta pa se program, ki bo v dozoreli obliki najbrž izjemno orodje za potrebe spletnega avtorstva. Ne zgolj zavoljo tega ker v spletni obliki ponuja funkcije značilnega pregledničnega programja, ampak ker bo omogočil spletno kolektivno oblikovanje številčnih in tekstovnih blokov. Bo torej kot nalašč za pouk in za uporabo v razpršenih raziskovalnih skupinah.  

RSS ponudniki

Kdor v spletnem prostoru zbira množice različnih podatkov, tudi aktualnih kot s novice in blogi, brez dvoma uporablja samodejno obveščanje z RSS obvestili. Zanj je kot nalašč tale koristen nabor povezav do različnih RSS ponudnikov novic, ki ga najdemo na izjemnem servisu Bloglines.

Novinarski etični kodeks

Etični kodeks ameriškega Združenja poklicnih novinarjev (SPJ - Society of Professional Journalists) je med sedmimi drugimi svetovnimi jeziki mogoče najti tudi v slovenskem jeziku. Svoj prvi etični kodeks si je SPJ sposodilo od Ameriškega društva časopisnih urednikov (ASNE - American Society of Newspaper Editors) leta 1926. Člani Združenja so lastni kodeks napisali leta 1973 in ga dopolnili leta 1984 in 1987. Sedanji kodeks je bil sprejet na nacionalni konvenciji SPJ septembra 1996. Čeprav gre določila ravnanja poklicnih piscev, je znanje o načelih korektnega pisanja dragocen napotek za vsakogar, ki piše za javni prostor.

Dostop danes, odprti dostop jutri...

Najbrž je začetek leta, ko sprejemamo nove sklepe, ko si prikličemo v spomin pobude, ki so nas navdušile ob njihovem nastanku, ko presojamo v preteklosti opravljeno delo, priložnost, da nekaterim namenimo posebno in dodatno pozornost. Gotovo je v znanosti tako z iniciativo odprtega dostopa, z idejo prostega pretoka znanja torej, ki sicer ni več mladenka med idejami, ki ji pa nekoliko več skrbi nas vseh pri njenem odraščanju ne bi škodovalo. Da njenega dozorevanja ne spremljajo povsod enako skrbno, nam razkriva zanimiv pregled prof. Petra Suberja, doslej v tem blogu že velikokrat omenjenega »guruja« svetovnega gibanja Odprtega dostopa (»Open access«), ki je v spisek zbral kamenčke, ki ustvarjajo mozaik tega izjemno pomembnega in zanimivega projekta promocije znanja. In Suber nam v drugem dokumentu svetuje tudi, kaj lahko storimo za promocijo Odprtega dostopa. Žal v slovenskem prostoru ni opaziti veliko premikov iz nabora svetovanega.

Blogi založb

Na spletu najdete tudi nekaj blogov (čeprav so maloštevilni) za katerimi so znanstvene založbe. Podatke je zbral R. Akerman v svojem blogu Science Library Pad.  

Gensko rudarjenje

Na spletu se vse jasneje oblikuje koncept uporabe bogatih podatkovnih zbirk, bibliografskih in podatkovnih, ki so na voljo v javnih podatkovnih bazah, torej v odprtem dostopu in bi jih bilo mogoče organizirano izkoristiti za novo znanje. Poskus priprave takega programja predstavljajo na Univerzi Stanford v programju Genotext. Program preiskuje nabore genov in tekstovne anotacije zanje, povezane z različnimi bolezenskimi stanji. V sedanji obliki je program, ki je sicer prosto dostopen, uporaben le za tiste, ki obvladajo osnove programiranja, avtorji pa pripravljajo tudi uporabniku prijaznejšo verzijo. Novico povzemam po Suberju.

Mashup

Na spletu se uveljavlja nova spletna storitev: »mashup«. Zopet se bomo prerekali, kako ta pojem prenesti v slovenščino, kot še vedno ni končano prerekanje o korektnosti uporabe pojma blog. Pomeni pa »mashup« spletno stran, kjer so zbrane informacije več različnih virov. Pojem, ki se je najprej uveljavil v pop glasbi se zdaj širi na usluge, ki so uporabne tudi drugje. Na blogu Programmableweb najdete povezave do nekaterih strani, na spletu z istim imenom pa tudi druge informacije o tem novem fenomenu. Sporočite, če najdete kakšen posebno uporaben mashup!      

Skype zdaj tudi z videotelefonijo

Najbrž ne bom povedal nič novega; telefonija preko spleta je »kul«. Zlasti pa zdaj, ko je popularni Skype dodal še možnost videotelefonije. In sploh ni veliko dodatnega vložka, seveda pod predpostavko da že imate širokopasovno internetno povezavo npr. ADSL in USB 2.0  vhod. Kupili boste samo še slušalke (kupite kitajske za 4.000 SIT z integriranim mikrofonom – povsem ustrezajo) in spletno kamero (zadostuje taka za 10.000 do 12.000 SIT). Potem pa samo še naložite program Skype in najdite sogovornika kjerkoli v svetu, ki že ima podobno opremo (Skype vas zna napotiti v iskanje takih uporabnikov) – in junaško v pogovor. Se slišimo/vidimo!    

Socialno programje

Zelo temeljit uvod v socialno programje ali kot blogerji še drugače pravijo v »folksonomije« si lahko preberete v blogu INFOTANGLE izpod presesa  Ellysse Kroski.

Pravilo 10/20/30

Ko boste naslednjič pripravljali »powerpoint« prezentacijo si prej preberite razmišljanje o t. i. Kawasakijevem pravilu 10/20/30. Na kratko je svetovano: 10 listov prezentacije zadostuje za 20 minutni nastop in uporabljajte črkovni nabor v velikosti 30 pik (»points«).

Stephen Abram čestita

Svoje novoletne želje za uspešno leto 2006 naj povežem z nekaterimi željami Stephena Abrama, enega najuglednejših svetovnih knjižničnih strokovnjakov in vicedirektorja vodilne svetovne hiše integriranih tehnoloških rešitev v knjižničarstvu SirsiDynix. V svojem blogu ob koncu leta pravi Stephen (v poenostavljenem prevodu):

» Imamo številne specializirane iskalce: V Yahoo! lahko iščemo vsebine Creative Commons tukaj. Nekaj podobnega lahko storimo v Googlu tukaj. Strani ameriške vladne administracije najdemo tukaj. Strani visokošolskih ustanov najdemo tukaj. Veliko javnih blogov lahko preiskujemo tukaj. In vendar ko iščemo posebne knjižnične informacije je splošni Google neustrezen.
Poznam sicer izjemni knjižnični indeks Petra Scotta LibDex, ki pa najde le knjižnice. Zakaj ne morem preiskovati ameriških ali vseh javnih knjižnic v mednarodnem prostoru na enem mestu. Ne mislim na njihove kataloge ali pa na OpenWorldCat. Mislim na vsebine. Nekaj mi manjka. Morda to celo obstaja. Orodje, ki bi pomagalo razvijalcem knjižničnih spletov, lastnikom in strategom. Trenutno je iskanje inovativnih rešitev v knjižnični sferi zelo naključen posel. Ali bi lahko kdo sestavil ciljni zbirnik z listo uporabnih URL imen? Potem bi si lahko delili najboljše rešitve, te bi hitreje razširjale in bile bi utemeljene na uspehu…
Prav tako čudežno rešitev si želim ob polnočnem udarcu ure 31. decembra; to je želja za leto 2006 (takoj poleg miru, zdravja in zadovoljstva).
Misel pač!
Srečno Novo leto!
Stephen.«

Preiskovanje bioloških podatkovnih zbirk

D. Yvonne Jones nam v svojem članku, objavljenem v reviji ISTL (Issues in Science and Technology Librarianship) ponuja izkušnjo o učinkovitosti preiskovanja pomembnejših bioloških podatkovnih baz. Nasvet je uporaben  zlasti, če ni na voljo kompleksnejšega vira indeksiranih objav oz. profesionalnega servisa za rešerširanje. Uporabila je nekatere pogostejše baze, ki so tudi spletno dostopne (nekatere morda ob potrebni začasni registraciji!): ArticleFirst, BasicBIOSIS, Google Scholar, ECO, HighWire, MEDLINE,  ProQuest, SciFinder Scholar, WilsonWeb in  jih primerjala z iskanjem v BIOSIS Previews za katero je predpostavila, da je najrelevantnejša, ker gre za komercialno bazo iz hiše Thomson. Za iskalno strategijo priporoča preiskovanje z bazo Article First, dopolnjeno z ECO ali HighWire, dodatno pa s SciFinder Scholar, ki dodaja pomembne zadetke (zlasti ko gre za kemijske podatke). Presenetljivo učinkovito je bilo iskanje z Google Scholar servisom, ki je tudi prikazal največ člankov, ki jih ni zajelo preiskovanje BIOSIS baze.

Učbeniki v odprtem dostopu

Knjižničarka Heather Morrison iz Simon Fraser University nam v svojem blogu z daljšim sestavkom predstavi problematiko učbenikov, ki so na voljo v Odprtem dostopu. Peter Suber pa nam izda, da je na spletu doslej našel en sam indeks učbenikov v odprtem dostopu z imenom Textbook Revolution. Da le imamo tega enega… Če pa kdo najde na spletu še kakšno dodatno spletno dostopno učno knjigo, naj to pove.
Kako pa bi lahko prenos znanja v izobraževanju zagotovili po alternativnih poteh na spletu npr. s pomočjo wiki tehnologije, nam predstavlja Christian Wagner v članku dostopnem v .pdf obliki >tukaj.
In ker se v tem (pred)prazničnem času nujne obveze malo umirijo, zimsko vreme pa je kot nalašč sililo v zapeček, sem zadnje dni zopet pasel radovednost v izjemni bazi odprtodostopnih učnih materialov, ki jih na ameriškem MITju pripravljajo v projektu OpenCourseWare. V bazi je vse več predavanj tudi v kvalitetni video obliki in izvrstni nastopi najuglednejših učiteljev te ugledne univerze so zares pravi užitek. Mislim, da ta vir pri nas premalo uporabljamo pri pouku, čeprav je zaradi vse boljših širokopasovnih spletnih povezav njegova uporaba povsem realna.

Povezave do podatkovnih baz

Za nemško govoreče bo najbrž dobrodošel splet s povezavami do preko 360 brezplačnih podatkovnih zbirk (baz) z informacijami iz najrazličnejših področij. Splet je enostavno oblikovan in opozarja tudi na podatkovne zbirke, ki jih moderator spleta Stephan Stieglitzki sproti dodaja.

Prijetne praznike želim

Naj bo današnji vpis namenjen eni sami stvari, namreč dobrim željam. Da svojim  zvestim bralcem zaželim vesel Božič in prijeten skok v novo leto 2006. In da bomo skladni z  blogovsko navado, naj bo kot priporočena božična povezava >tale in za Novo leto >tale.  

Katedra za gradbeno informatiko UL

Letošnje praznične in novoletne čestitke, ki jih je razposlala Katedra za gradbeno informatiko (KGI) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL svojim znancem in prijateljem, spremlja simpatična priloga v obliki strnjenih informacij o tem, kaj vse so sodelavci postorili v iztekajočem se letu na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju. Informacijski list je kar preskromen za predstavitev zajetnega nabora opravljenih nalog: sodelovanje v treh evropskih projektih, v mednarodnem projektu  reUSE pa v nacionalnih projektih. Ob tem človeka kar zgrabi zavist ko vidi, kako ob tem utegnejo organizirati tudi zelo kvaliteten in inovativno zastavljen pedagoški proces. Sicer si pa lahko vsebino informacijskega glasila ogledate na spletnem naslovu http://itc.fgg.uni-lj.si/news/2005/slo/. In spletne povezave vas pripeljejo tudi do dodatnih informacij k vsakemu od predstavljenih področij dela. Vse njihovo delo je seveda posrečeno temeljeno na izrabi možnosti, ki jih ponuja IKT; pravi vzorec po katerem bi lahko naša Alma mater s prevzemom nekaterih njihovih rešitev značilno izboljšala svojo podobo sodobno organizirane evropske visoke šole. Pa ostajajo žal njihovi napori, čeprav niso od včeraj, plašno nekje v ozadju. Ali je mogoče, da v vseh preteklih letih nekdanji RCU nikoli ni pokukal na njihove spletne strani. Morda je dober znak, da je vodenje univerzitetne komisije  za informacijski in knjižnični sistem sedaj prevzel predstojnik  KGI, prof. dr. Žiga Turk. Ali pa mu bo Univerza tudi omogočila, da uresniči nekatere vizije in tudi konkretne rešitve, ki jih prof. Turk nedvomno ima? Držimo pesti! Vsem na KGI pa želim v novem letu učinkovito in uspešno nadaljevanje dela na projektih, njihovemu predstojniku pa veliko dobrih del za našo Univerzo.

Odprti dostop v raziskovanju

Ray English je direktor knjižnic na Oberlin College v ameriški zvezni državi Ohio. Zanimivo je prebrati intervju z njim, v katerem odgovarja na vprašanja o odprtem dostopu v akademskem raziskovanju. In dobimo občutek, da ve o čem govori!  

ArticleFinder

Kadar preko spleta iščete bibliografsko informacijo o znanstvenem ali strokovnem tekstu, danes pravzaprav ni večjih zadreg. Kar nekaj spletnih ponudnikov, tudi takšnih zastonjskih je že na voljo (uporaben spisek je na voljo >tukaj). Zadnja leta velja Infotriev-ov ArticleFinder kot eden boljših, nekaj časa je bil tudi že naročniški, zdaj je pa znova brezplačen (upajmo da ne samo začasno?). Iskanje je hitro, klasično z Boolovimi operatoriji ali bolj specifično z bibliografskimi identifikatorji.

Spletno kmetijsko svetovanje

Spletno okolje je idealna platforma za ponudbo izobraževalnih in svetovalnih vsebin v kmetijskih tehnologijah. Razpršen avditorij prebivalcev podeželja, ki jim specifični časovni gabariti njihovih dnevnih opravil v proizvodnji onemogočajo udeležbo na fizično organiziranih predstavitvah ali učnih prireditvah, ki so poleg tega velikokrat tudi prostorsko oddaljene, se v svetu veliko raje in vse pogosteje odloča za vključevanje v različne oblike spletnega pouka in informiranja. Več o tem lahko preberemo v daljši študiji avtorja Johna Schmitza iz Univerze Illinois z naslovom »Agricultural Extension on the Web«. Vedno bolj učinkovite spletne aplikacije, organizirane v specializirane portale za spletni pouk in za odlaganje koristnih podatkovnih zbirk so vse bolj pogosto na voljo v popularni obliki odprtega dostopa. Ob tem tudi druge rešitve iz spektra t. i. socialnega programja  v tipu weblogov (tukaj, tukaj in tukaj) in wikijev, ki jih bliskovito osvajajo tudi manj vešči uporabniki spleta, puščajo vse močnejšo sled v izobraževalni in strokovni informacijski rabi.        

Do h-indeksa s pomočjo WoS

Tudi v tem blogu sem že omenjal predlog novega indeksa za presojo odličnosti, t. i. h-indeksa (h od avtorja dr. Hirscha). Zdaj so pri Recherchen Blog pripravili navodilo, kako je mogoče h-indeks izračunavati s pomočjo bibliografske baze Web of Science. Povzemam del zapisa v blogu dne 7. decembra 2005:

»…Hirsch (2005) je za oceno odličnosti posameznih raziskovalcev predlagal t. i. h-indeks in ga definiral: "Raziskovalec ima indeks h če ima h njegovih/njenih Np člankov vsak vsaj h citatov, drugi članki (Np-h)pa imajo vsak manj citatov kot h" (Hirsch, 2005, S. 1). Na primeru fizika Eda Wittena je prikazano, kako lahko h-indeks določimo s pomočjo Web of Science:

• S pomočjo “Advanced Search” poiščemo vse publikacije Eda Wittena. Da po pomoti ne vključimo v nabor objav istoimenskih raziskovalcev/raziskovalk, uporabimo v iskalnem vprašanju poleg imen avtorja tudi ime ustanove , ki ji pripada: AU=(witten e) AND AD=(princeton or harvard or caltech or brandeis or cern or trieste).


• Iskalno vprašanje omejimo z vrsto dokumenta: article, letter, note ali review.


• Rezultate rešerše uredimo z ukazom “Sort by: Times Cited” po pogostosti citiranja.


• Nato preiščemo rezultate do točke ko rang objave preseže pogostost citiranja. V primeru Eda Wittena preseže pogostost citiranja 113. publikacija v vrsti zato je h-indeks Eda Wittena 112.«

Neenotna Royal Society

Potem ko je konec novembra britanska akademija znanosti - Royal Society – objavila svoje »uradno stališče«, v katerem je svetovala previdnost pri uvajanju britanskega načrta o Odprtem dostopu, se je zdaj z odprtim pismom oglasilo 42 (danes 14. 12. je podpisnikov že 61!) njenih članov (med njimi pet nobelovcev) in v nasprotju z vodstvom svoje akademijo javno podprlo načrt britanskih raziskovalnih svetov (Research Councils - RCUK). Ta načrt namreč obvezuje avtorje, da rezultate raziskav, ki jih financirajo RCUK, objavijo tudi v odprtem dostopu. Novembrsko uradno stališče akademije je bilo precejšnje presenečenje, saj so sicer načrt RCUK podprli britanski knjižničarji in številni posamezniki britanske akademske srenje, uradno pa so se zanj zavzele tudi britanske univerze. Kot kaže zdaj odprto pismo, je bilo stališče vodstva akademije neusklajeno s članstvom, a je do neke mere razložljivo s strahom, da bo uveljavitev odprtega dostopa ogrozila izdaje akademijskih revij in publikacij, ki kot kaže predstavljajo za akademijo nezanemarljiv vir prihodkov. Tudi v tej zadevi je vredno prebrati komentarje v Suberjevem blogu.

Metaiskalec Releton

Ponujeno nam je zanimivo meta iskalno orodje Releton. Išče z iskalcema Google in Yahoo, posebnost predstavitve rezultatov pa je, da lahko s pomičnim kazalcem izberemo delež s katerim naj bo posamezno iskalno orodje udeležen v končnem rezultatu.

Virtualni katalogi

Virtualni katalogi so posebna oblika knjižničnih katalogov, ki večinoma nastajajo v sodelovanju večjega števila knjižnic in kot metakatalogi običajno obravnavajo skupno tematiko. Spisek nekaterih pomembnejših evropskih virtualnih katalogov nam ponuja visokošolska knjižnica Univerze Karlsruhe.

SDVD

Izkoriščam bralce bloga, zlasti tiste med njimi, ki se ukvarjate z visokošolskim poučevanjem, za aktualno sporočilo:
 
Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) organizira zanimivo študijsko srečanje na aktualno temo problemsko naravnanega pouka. Pridite na srečanje (in morda vas zamika tudi, da se včlanite se v naše društvo).
 
Vse pomembne informacije o društvu in napovedanem sestanku najdete na spletni strani: http://www.bfro.uni-lj.si/gost/sdvd/, tako da sledite svežim novicam. 
 

Textbook revolution

Kot nas opozarja prof. Suber lahko na spletni strani Textbook revolution najdemo naslove učbenikov iz različnih področij v odprtem dostopu in na portal se lahko tudi naročimo preko RSS povezave.  

Googlove storitve

Povežite se s stranjo Tipmonkies na kateri najdete izčrpen nabor vseh storitev, ki jih ponuja Google; in seveda ne pozabite skočiti tudi na številne odzive v nadaljevanju strani. Sicer se vam pa izplača pogosteje pokukati v blog Tipmonkies, saj njihovo geslo »Tips for better, safer computing« obeta koristne nasvete za učinkovito sprehajanje po spletu.

In zdaj ponuja Google tudi storitev, ki bo posebno uporabna za akademsko srenjo; namreč t. i. University Search. Žal v spisku zaman iščem slovenske univerze. Malo zlobno dodajam: najbrž je indeks narejen po kakšnem našim univerzam podobno nenaklonjenem spisku, kot je tisti šanghajski (glej tudi >tukaj). No, omogočajo pa pri Googlu razširjanje spiska z novimi naslovi kampusov in upam, da se bo čimprej našel kdo od odgovornih na RCU UL in bo dodal naslov naše »Almae matris«.

… in vendar se premika!

Information World Review poroča, da se je Thomson Scientific odločil in pripravil orodje za iskanje in dostop do vsebin odprtega dostopa na spletu. Tako imenovani Web Citation Index (WCI) bo del ISI Web of Knowledge platforme in bo spremljal »preprint« in »postprint« članke, vsebine institucionalnih arhivov (repozitorijev) in članke iz revij odprtega   dostopa (OA).

Googlova učinkovitost

Skrivnost Googlove učinkovitosti je v veliki meri vezana na njegov iskalni algoritem, zlasti v delu, kako določa prioriteto najdenih spletnih strani, ki jih ponudi preiskovalcu. Doslej smo vedeli, da je to utemeljeno na posebni strategiji rangiranja strani, v t.i. Page Rank-u. No, zdaj bomo lahko zvedeli precej več o ozadju Googlovega uspeha, saj so objavili vsebino svojega patenta. Nekaj o tem lahko preberete na strani Buzzle.com.

Odprti dostop v Franciji

Tokrat nekaj za frankofonske bralce. Urfist Info je blog, ki ga organizira mreža francoskih visokošolskih knjižnic in obvešča francosko akademsko srenjo o različnih vidikih znanstvene in tehnološke informatike, torej tudi o rešitvah odprtega dostopa.  

Google Book Search

Projekt Google Print je zamenjal ime (in tudi spletno stran), odslej je to Google Book Search. In tudi ta je še vedno v beta verziji. Novi projekt sestavljata dva podprojekta: Library Project in Partner Program. Ali je v ozadju spremembe imena prehod na javno ponudbo virtualnih kopij polnih tekstov iz partnerskih pogodb z ameriškimi univerzitetnimi knjižnicami ali pa je vzrok spor o kršitvi avtorskih pravic, kar očitajo Googlu, bo najbrž kmalu jasno.

Lawrence Lessig v Ljubljani

Na vsak način je vredno v včerajšnji Sobotni prilogi (12. 11. 2005) prebrati intervju s prof. Lawrenceom Lessigom, profesorjem prava na Stanford Law School, avtorjem gibanja Free culture in glavnim idejnim snovalcem akcije Creative Commons (CC). Prejšnji teden se je v Ljubljani udeležil prireditve (Festival ustvarjalnosti) ob predstavitvi slovenskih licenc Creative Commons Slovenija, imel odmevno predavanje, hvalevredno pa je tudi, da so pri SP Dela pripravili razgovor z njim. Bralec bo najbrž obiskal svetovane spletne povezave, sicer sem pa tudi že v tem blogu obsežneje pisal o CC.

V SP intervjuju mi je posebno padla v oči misel L. Lessiga s katero je opredelil vlogo ameriških profesorjev, cit. »…Evropa in ZDA imajo zelo različne poglede na vprašanje, kakšne so vloge in naloge akademikov. V ZDA profesorji nismo le izobraževalci naših študentov, ampak prevzemamo tudi vlogo prevajalcev zapletenih problematik v jezik, ki ga lahko razumejo običajni ljudje…«. Se nam velja zamisliti!

Pa še to: prof. Lessig je bil s strani revije Scientific American uvrščen na spisek 50 najpomembnejših ameriških vizionarjev. Je tudi avtor izjemnega bloga, preko katerega lahko najdete pot do njegovih knjig, ki so v Odprtem dostopu!

Če SP nimate ravno pri roki, lahko kopijo pogovora preberete v blogu brumec.org.

50 let indeksov citiranja

Ob petdeseti obletnici izida članka Garfield, E.: Citation indexes for science – New dimension in documentation through association of ideas. Science, 1955, 122, p. 108–111 so v reviji Current Science Online (CSO) temu namenili posebno svečano sekcijo »50 let indeksov citiranja« v katero je prispevalo svoje misli 10 uglednih bibliometrikov. Besedila člankov so v odprtem dostopu na spletu revije CSO.

Po latinsko

Tudi ljubitelji latinskega jezika lahko najdete na spletu blogarje, ki obvladajo veščino njegove rabe. Nekaj je prav zaresnih: Commentarium meum, Latin Blog, drugi so bolj šaljivi npr.: Ozy & Millie,  Communitas Latinitatis' Journal. Vmes je seveda tudi slabša latinščina, vendar na napakah se učimo: Errando discimus. Meni je posebno všeč misel: Error hesternus sit tibi doctor hodiernus. Če kdo najde na spletu še kak latinski blog naj ga sporoči!  

Morda niste vedeli, celo Wikipedia izhaja v latinskem jeziku kot Vicipaedia – Libera encyclopeadia. Posebej pa bi vas opozoril na blog The Stoa Consortium, ki pripravlja lastne »podcaste« (zvočne datoteke) v latinskem jeziku in te lahko nato poslušate s pomočjo iTunes. V blogu je tudi navodilo, kako lahko sami posnamete tekst v mp3 datoteko in obogatite zvočno knjižnico latinskih tekstov!!!  

Cene znanstvenih revij

Na spletu sem odkril zanimiv spletni kalkulator. Izračunava stroške pomembnejših svetovnih znanstvenih revij: po članku, po citatu ipd. Avtorja te zares koristne igračke z imenom »Journal Cost-Effectiveness« sta ugledna ekonomista prof. Ted Bergstrom iz University of California Santa Barbara in prof. R. Preston McAfee iz California Institute of Technology. Prof. Bergstrom je napisal kar nekaj člankov na temo oblikovanja cene komercialnih znanstvenih revij. Njegovo stališče do problema najbolje izpriča njegov stavek: »I argue that commercial publishers are charging excessive prices for academic journals…«. Prav zato se je zanimivo poigrati z njunim računalnikom, morda se boste potem lažje odločili za revijo, kjer boste v prihodnje objavljali svoje prispevke.

Iskalec iSpecies

Predvsem bo koristno za biologe, zanimivo pa tudi širše, saj bo nedvomno sprožilo podobne ideje tudi drugje, zato preskusite iskalno orodje iSpecies, ki je namenjeno sistematični biologiji pa še marsičemu. Uporabniki bodo nedvomno tudi radovedno sledili namenskemu blogu iSpecies. Hvala avtorju profesorju Rodu Pageu iz DEEB, IBLS na Univerzi v Glasgowu za izjemen izdelek.

PubMed Assistant

Kdor veliko uporablja PubMed, bo z veseljem preskusil in nato tudi uporabljal iskalno orodje PuMA (za: PubMed Assistant ), ki temelji na jeziku Java™  (zato si ga boste morali naložiti) in je lahko učinkovita pomoč pri preiskovanju omenjene znane biomedicinske podatkovne baze. 

Požar na Univerzi Southampton

Med informatiki je pravkar zakrožila žalostna vest. V enem najpomembnejših svetovnih informacijskih centrov, na School of Electronics and Computer Science na Univerzi Southampton, kjer vemo, da delujejo tudi prof. Stevan Harnad in njegovi sodelavci, je zagorel elektronski laboratorij. Ta trenutek ni znano kolikšna je škoda, ki bi lahko ob izgubi informacijskih virov bila skoraj  nenadomestljiva. Tolaži le, da ni bilo človeških žrtev, vzroke požara pa še raziskujejo.    

Spletno iskanje

Na spletu Naval Postgraduate School (NPS) bi vam priporočil indeks spletnih povezav z naslovom Orodja za iskanje po spletu – Web Finding Tools.  Našli boste zares bogat nabor koristnih spletnih virov, ki začenja z osnovnim besednjakom, nadaljuje z napotki v tehnike iskanja, predstavi spletna iskalna orodja, zbirne (meta) iskalce, predstavi posebne splete, usmeri nas v »nevidni splet« in zaključuje z bibliografskimi viri. Zelo priporočam.  

Objavljanje v znanosti

Na spletu Science and Development Network – SciDev.Net  lahko najdete kratek vodnik o objavljanju v znanosti – Science Publishing. Seznani nas z različnimi pristopi, od odprtega dostopa, samoarhiviranja do različnih oblik komercialnega tiska in do uporabe spleta za učinkovitejše posredovanje informacij v dežele v razvoju.

Holandci uspešno tržijo znanje

Holandske visokošolske ustanove združene v organizaciji Netherlands Organization for Cooperation in Higher Education (Nuffic) ponujajo skoraj 1100 različnih programov v angleškem jeziku, od kratkih tečajev do doktorskih programov v različnih akademskih področjih. Pričakujejo, da bodo v naslednjem šolskem letu šolali okoli 40.000 tujih študentov. Podatke povzemam po WENR.

V izobraževanju vodijo Islandci

Kot poroča OECD v svojem letnem statističnem pregledu »Education at a Glance 2005« ima Island največji delež mladih ljudi, ki vstopajo v visokošolsko izobraževanje. Tako se šola 80% Islandcev mlajših od 25 let in s tem je presežen podatek Nove Zelandije in Švedske, ki sta blizu 80%, Poljske, Madžarske in Avstralije s približno 70% ter Italije in Južne Koreje  pri 50%. Podatke povzemam po WENR.

Adelphi Charter

Mednarodna skupina umetnikov, znanstvenikov, pravnikov in gospodarskih izvedencev je v Londonu objavila listino “Adelphi Charter on Creativity, Innovation and Intellectual Property”, ki poziva vlade vseh držav k ureditvi vprašanj, ki zadevajo intelektualno lastnino. Med podpisniki so npr. Cory Doctorow iz EFF, Lawrence Lessig iz Creative Commons in brazilski minister za kulturo Gilberto Gil. Tekst je na voljo tudi v nemškem prevodu.

HighWire Press

Med najbolj znanimi informacijskimi službami v gibanju Odprtega dostopa je gotovo High Wire Press (HWP) iz sklopa Knjižnice Univerze Stanford, ki vzdržuje trenutno v svetu največji arhiv člankov s polnim tekstom v odprtem dostopu za področje ved o življenju. 6. oktobra letos so namreč presegli 1.000.000 dostopnih člankov iz 247 vrhunskih recenziranih revij. Arhiv HWP sicer ponuja naročnikom dostop do skupno preko 800 revij.  

NLM Gateway

Omrežje ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (NLM Gateway) zdaj poleg nove spletne podobe in dostopa do poglavitne bibliografske baze PubMed ponuja tudi razširjene povezave do vsebin npr. v mreži TOXNET in te bodo v naslednjih dneh še razširjene. Tudi v drugih povezavah ponuja omrežje zanimive vsebine, to so npr. številni MedlinePlus viri (zdravstvene vsebine, vsebine o zdravilih, medicinska enciklopedija, zdravstvene novice idr…), ali pa Genetics Home Reference, kjer poleg  različnih poljudnih genetskih vsebin najdemo zelo uporaben genetski učbenik.

Portal Europa in Euroguide

Zdaj smo brez dvoma v Evropi že zelo udomačeni; na najrazličnejše načine in večinoma že dobro poznamo tudi evropski portal Europa; v njem imamo dostop tudi do slovenskih strani. Kljub temu pa bo zelo dobrodošel ciljni spletni katalog Euroguide, ki nas s pomočjo 60tih različnih kategorij popelje do iskanih informacij, iskanje pa praviloma presega same podatke v Europa portalu.

Blogi na Yahoo

Zdaj lahko na sicer zelo informativni spletni strani Yahoo news iščete tudi blogerske novice.

Nature podcast

O tem, da zdaj revija Nature tedensko izda tudi zvočni zapis vsebine novega zvezka (t. i. »podcast) preberite > tukaj.

"Informacijska kompetenca"

Na Tehnični univerzi Hamburg-Harburg - TUHH (konkretneje v njihovi knjižnici) so pripravili zanimiv učni material, ki naj bi uporabniku, predvsem študentu izboljšal to, čemur danes z učeno besedo rečemo »informacijska kompetenca« pomeni pa tudi: »kako se lahko usposobim za učinkovitejše iskanje podatkov?«. Pot skozi priročnik vam bo omogočila, da boste povečali svoje dosedanje tovrstne veščine, da boste lahko bolje presojali, kje lahko najdete informacijske vire, kako si zlasti lahko pomagate z računalniškimi viri, kateri viri so zanesljivi in podobno. Za vstop v splet z imenom DISKUS si morate pridobiti uporabniško ime in geslo, kar pa je brezplačno in izbirate lahko med nemškim ali angleškim tekstom.

SPARova brošura

Kolega Miro Pušnik iz CTK me je opozoril na zanimivo brošuro o Odprtem dostopu, ki jo kot promicijsko gradivo ponuja organizacija SPARC. Mislim, da bo zelo uporabna za priložnosti, ko želimo sogovornika na hitro obvestiti  o vsebini in ciljih OA iniciative.

Prispevki s konference

Prof. Suber nas obvešča, da so na spletni strani avstralske Akademije za humanistične vede v odprtem dostopu objavljeni prispevki oz. prezentacije poročevalcev na mednarodni konferenci »Open Access, Open Archives and Open Source«.  

AskPhilosophers

Prof. Suber nas zopet opozarja na zanimiv spletni izobraževalni vir. To je splet AskPhilosophers, ki na nek način zavrača rek, da do znanja ni udobne poti. Avtorji strani pravijo, da je filozofija paradoksna, ker se vsi dnevno srečujemo s filozofskimi temami in vprašanji, da pa je malo priložnosti za učenje filozofije. Vsebino običajno poučujejo šele na visokošolski ravni. AskPhilosophers naj bi premoščal to vrzel saj kvalificirani filozofi odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavlja javnost. Suberju je rešitev tako všeč, da izziva tudi strokovnjake drugih področij, naj ustvarijo podobne spletne strani, npr.: AskGeologists, AskMathematicians ali AskNutritionists. Sploh ni slaba ideja…

First Monday

Ravnokar je izšla oktobrska številka revije First Monday. Če prepišem kar iz njihove predstavitve je to ena prvih revij odprtega dostopa, ima recenzijsko politiko in obravnava tematiko o Internetu. Njen začetek sega v maj leta 1996 in od takrat je objavila 638 prispevkov v 112 zvezkih, članke je prispevalo 756 avtorjev. First Monday indeksirajo Communication Abstracts, Computer & Communications Security Abstracts, INSPEC, ISI’s Web of Knowledge, LISA, PAIS, eGranary Digital Library in v drugih servisih. Zanimivi so tudi podatki, ki so uporabljeni za predstavitev odmevnosti revije, kot zanimiv način kako je to tudi mogoče narediti. V letu 2004 je 835,768 uporabnikov z opredeljenim domenskim imenom preneslo 6,728,893 prispevkov objavljenih v reviji. Npr. samo v septembru leta 2005 je 115,992 uporabnikov uporabilo 534,357 prispevkov. Torej je to zares brana revija in tak način predstavljanja je najbrž mogoče uporabljati tudi za druge namene, npr. v bibliometriki..

Revija Digital Watch

Povzemam poslanstvo nove revije Digital Watch: je recenzirana revija odprtega dostopa, ki jo izdajajo podiplomski študenti School of Information Sciences na Univerzi Pittsburgh in naj bi predstavljala forum za razprave vsebin, ki zadevajo digitalne knjižnice in sodobno kulturo.

Wiki o pticji gripi

Ptičja gripa se vse pogosteje pojavlja kot tema obravnave tudi v javnih medijih. Zdaj se je, kot nas opozarja TTTYB blog, pojavila tudi prva enciklopedična spletna stran v načinu wiki pisanja v sodelovanju, ki je posvečena ptičji gripi – FluWiki. O tem nekoliko obširneje poročam tudi v svojem blogu MIKROBioLOG.