Bibliografija Odprtega dostopa

Izšla je knjižna verzija bibliografije Odprtega dostopa, ki jo je pripravil Charles W. Bailey, Jr. iz University of Houston Libraries. Knjiga »Open Access Bibliography« s podnaslovom »Liberating Scholarly Literature with E-Prints and Open Access Journals« vsebuje obsežnejši predgovor, ki zelo dobro predstavlja tudi razvoj in ozadje gibanja Odprtega dostopa. Sicer je pa celotno monografijo z omenjeno bibliografijo mogoče najti tudi na spletnem naslovu.

Pravkar je isti avtor objavil tudi 58 verzijo Bibliografije elektronskih znanstvenih objav - Scholarly Electronic Publishing Bibliography, ki jo pripravlja v nekajmesečnih razmakih kot ažuriran spletni izvod. C. W. Bailey piše o tej tematiki tudi v blogu Scholarly Electronic Publishing Weblog.

PLoS z novimi revijami

Založba vrhunskih elektronskih znanstvenih revij odprtega dostopa Public Library of Science (PLoS) bo k dosedanjim revijam "PLoS Biology", izdaja jo od oktobra 2003 in "PLoS Medicine", ki izhaja od oktobra 2004, septembra dodala še revijo "PLoS Pathogens", namerava pa morda tudi v letošnjem letu predstaviti še dve: "PLoS Computational Biology" in "PLoS Genetics". Zaželimo jim uspešno poslanstvo.

Wellcome Trust zagotavlja Open Access

Novico povzemam po John Hopkins Scholarly Communications Group: "The Wellcome Trust" je najavila, da bo začenši s prvim oktobrom 2005 potrebno vse članke, ki izvirajo iz njihovega financiranja deponirati bodisi v PubMed Central ali pa UK PubMed Central (ko bo ta ustanovljen) in sicer v 6 mesecih po objavi. Wellcome Trust je največja britanska, po drugih podatkih tudi največja dobrodelna ustanova v svetu, ki financira medicinske raziskave in je njena nova zaveza prvovrstna vzpodbuda nadaljnje uveljavitve Odprtega dostopa v svetu.

Connextions in DAREnet

Pred dnevi mi je dr. Miroslav Petrovec iz Mikrobiološkega Inštituta MF zaupal, da že nekaj časa spremlja moj blog in izdal tudi, da je zagovornik odprtega dostopa. Istočasno pa je izrazil začudenje, da se na naši Univerzi nikakor ne more uveljaviti koncept arhivskega odlaganja intelektualnega opusa njenih sodelavcev, avtorjev znanstvenih ali učnih tekstov v načinu odprtega dostopa npr. v arhivski storitvi, kot jo v svetu srečujemo pod imenom institucionalnega repozitorija. Zelo razumem obžalovanje kolege dr. Petrovca, saj nas je veliko, ki poznamo njegovo sourednikovanje izjemnega Jupsline.neta. To je zares dragocen – cit. iz njihovega spleta: »…slovenski spletni informacijski servis, namenjen strokovnemu informiranju in trajnemu strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih zdravnikov, študentov medicine in drugih strokovnih sodelavcev v zdravstvu…«. Nedvomno bi poslanstvu njegovega servisa bila zelo dobrodošla pomoč široke in urejene zbirke slovenskega intelektualnega snovanja, tudi vsega tistega, kar ne najde vedno poti v znanstvene in strokovne časnike. Kot nalašč me je prav danes novička v Suberjevem blogu spomnila na vzorec takšne koristne informacijske usluge, ki jo pod imenom Connexions ponuja univerza Rice. Ali pa poglejmo na drug pristop, ki so ga nedavno ponudili na Nizozemskem, kjer servis DAREnet omogoča dostop do njihove akademske raziskovalne produkcije. Kako koristno bi take zbirke oz. arhivi služili študentom in sodelavcem v raziskovalnih ustanovah mi najbrž ni treba posebej poudarjati in žalosten sem, da trenutno v nobenem od predstavitvenih materialov rektorskih kandidatov na UL ni mogoče najti napovedi korenitejšega urejanja informatične revščine prve slovenske Univerze.

Učinkovita pot do informacije

Želite svojim študentom pomagati k učinkovitejšemu iskanju informacij? Ena od poti je, da jih napotite na splet OASIS, kjer so koristna navodila oblikovana v cit.: "...nabor online predavanj, ki naj izboljšajo vašo spretnost pri iskanju, uporabi in vrednotenju najrazličnejših informacij."

Knjižnične povezave

Zares uporaben in izčrpen spisek povezav do knjižničarsko relevantnih podatkov nemškega govornega področja najdete v blogu "Die sinnlich-kreative Schreibwerkstatt", ki je tudi sam po sebi vreden vsaj občasnega obiska.

Za vse, ki se ukvarjate s prevajanjem, za svoje veselje ali za preživljanje, pa bo gotovo dobrodošla spletna stran z množico koristnih povezav do različnih oblik znanja, ki jih pripravlja nemška prevajalka Bettina Winterfeld.

Najbrž ste vsi, ki uporabljate angleški jezik, dobro oskrbljeni z nasveti, kako se znajdemo v današnji informacijski poplavi, ki jo je "zakrivil" Splet. Prijetno presenečen pa sem bil, ko sem v blogu Petre Öllinger, naletel na bogat in komentiran nabor koristnih povezav za iskanje v Spletu z naslovom Die Literaturfreundin - Kompass für die Literatursuche izpod peresa Georga Schoberja v nemškem jeziku. Dragoceno za začetnika in koristno za veščaka!

Imenitni mikrobiologi

Tokrat nekaj iz mojega strokovnega področja. ISIjev storitev "in-cites - institutions" prinaša v majski številki dvajset najpogosteje citiranih mikrobioloških akademskih ustanov v letih 1994-2004. Na prvem mestu je univerza Harvard z 1.790 članki in 55.695 citati. Najpogosteje so citirane njihove raziskave HIVa. Že na drugem mestu je neameriška ustanova, namreč Institut Pasteur z 2.244 članki in 47.438 citiranji. Nadaljnji evropski ustanovi v prvi dvajseterici sta še nemška Max Planck Society na šestem mestu z 1.207 članki in 25,432 citati ter Oxford University, ki je na 14-tem mestu z 963 članki in 21.576 citiranji.

Cites&Insights

Izšla je nova številka Cites & Insights: Crawford at Large, številka 8 v petem volumnu revije odprtega dostopa izpod peresa avtorja in urednika, knjižničarja Walta Crawforda, ki sam pravi, da je to revija o knjižnicah, politikah, tehnologijah in medijih. V tej številki lahko preberemo obširnejši tekst "Library Access to Scholarship" o nedavni uveljavitvi odprtega dostopa pri NIH.

Še o Creative Commons v SI

9. aprila letos sem govoril o Creative Commons (CC) v Sloveniji; zdaj lahko v spletnih novicah na RTV SLO preberete daljši zapis pogovora gospe mag. Maje Bogataj Jančič, voditeljice projekta Creative Commons (CC) za Slovenijo v RTV SLO klepetalnici. Zelo neprisiljeno se je mogoče seznaniti z odgovori na številna vprašanja, ki jih nam laikom sproža ta nova a zares dobrodošla oblika avtorskega licenciranja.

Mavrica Odprtega dostopa

Charles W. Bailey, Jr. nam v svojem blogu DigitalKoans pod naslovom "The Spectrum of E-Journal Access Policies: Open to Restricted Access" ponuja zanimiv pregled različnih politik dostopnosti znanstvenih revij, ki jih opredeli s pomočjo barvnih oznak. Čeprav guru Odprtega dostopa prof. Harnad takemu drobljenju pojma Odprtega dostopa ugovarja je predlog morda koristen za potrebe učinkovite vizualne priprave indeksov spletno dostopne elektronske revialike.

Bailey revije razvršča tako:

• Revije odprtega dostopa (Open Access - OA - journals) označimo z zeleno barvo. Te revije dovoljujejo prost dostop do vseh člankov na osnovi minimalnih omejitev kot jih najdemo npr. v določilih Creative Commons Attribution License (CCAL). Primer: Biomedical Digital Libraries .
• Revije prostega dostopa (Free Access - FA - journals) označimo z modro zeleno barvo. To so revije, ki omogočajo prost dostop do vseh člankov vendar ob nekoliko trši omejitvi uporabe, kot je predvidena v CCAL. Primer: The Public-Access Computer Systems Review .
• Revije dostopa s časovno zaporo (Embargoed Access – EA – journals) označimo z rumeno barvo. Prost dostop do člankov je pri teh revijah mogoč po določenem času omejitve dostopa za neplačnike v trajanju npr. pol ali enega leta. Primer: Learned Publishing .
• Revije z delnim prostim dostopom (Partial Access – PA- journals) označimo z oranžno barvo. Pri teh revijah je prost dostop dovoljen le do izbranih člankov sicer pa veljajo vse običajne omejitve avtorske zaščite. Primer: College & Research Libraries .
• Revije z omejenim dostopom (Restricted Access – RA – journals) so označene z rdečo barvo in te dovoljuje elektronski dostop le plačnikom ob uporabi standardnih omejitev z avtorsko zaščito. Primer: Library Administration and Management .
  

OhioLINKovi projekti

Po današnjem Suberjevem blogu povzemam informacijo o dveh izjemnih projektnih rešitvah, ki nastaja v konzorciju OhioLINK. Govor je projektih Digital Resource Commons (DRC) in Ohio Digital Commons for Education (ODCE), kjer naj bi bil DRC na OAI temeljen depozitni arhiv, seveda v konceptu odprtega dostopa, ODCE pa e-učna platforma. OhioLINK je značnica za "The Ohio Library and Information Network", ki je konzorcij visokošolskih in javnih knjižnic. Služi več kot 600,000 študentom in sodelavcem na 85 izobraževalnih ustanovah: na 17 javnih univerzah, 23 javnih kolidžih, 44 privatnih kolidžih in Javni knjižnici zvezne države Ohio, vključenim v različna digitalna omrežja.

Preiskovanje podatkovnih baz

Kdor bi se rad poglobil v strategije preiskovanja elektronskih podatkovnih baz, pa mu je bližji kot angleški jezik nemščina, temu priporočam Hapkejev članek "Recherchestrategien in elektronischen Datenbanken". Morda vas bo ob prebiranju zamikalo, da bi se te veščine morda resneje lotili z obiskom ustreznega tečaja. Ideja, ki lahko pomeni dober vložek.

metaiskalci

Posrečena izbira omogoča zdaj v meta iskalcu Yagoohoogle hkratno iskanje s pomočjo dveh najpomembnejih iskalcev v svetovnem spletu. Preizkusite, ne bom žal!

Dediščina

Kdor bi si rad osvežil spomin o svetovni naravni in kulturni dediščini, naj pogleda na tole UNESCOvo spletno stran.

Elektronsko arhiviranje

Za elektronsko arhiviranje imamo danes na Spletu na voljo kar nekaj možnosti, nekatere pomembnejše nam predstavlja članek v aprilski številki revije Ariadne.

Creative Commons tudi v Sloveniji.

Razveseljiva vest za zagovornike Odprtega dostopa: globalno licenčno gibanje Creative Commons se je naselilo tudi v Sloveniji. Na njihovi spletni strani lahko preberete več o tem, med drugim tudi, da pripravljajo prvo slovensko Creative Commons licenco, čeprav lahko slovenski avtorji že takoj uporabljajo izvirne licence CC.

Raziskovanje se splača...

Na spletni strani Mreže floridskih javnih univerz je mogoče najti zanimivo ekonomsko poročilo o gospodarskih učinkih vložka javnih raziskovalnih sredstev v tej ameriški zvezni državi. Študija iz letošnjega februarja letos kaže, da vsak javni dolar vložen v univerzitetno raziskovanje vrne državi letno 10,89 US$ v povečani ekonomski aktivnosti. Ne morem sicer presojati ustreznosti izbranega modela presoje; glede na okolje iz katerega prihaja bi mu najbrž veljalo zaupati. Morda ponuja študija tudi nam zanimiv model, v nadaljevanju pa tudi argument za povečanje vlaganja v ta vid javnega trošenja v primerjavi z drugimi proračunskimi vložki, saj se v našem prostoru o takih učinkih pogovarjamo zelo zadržano.

"Uradno" uveljavljanje Odprtega dostopa.

Prva od večjih iniciativ, ko javni plačniki raziskovalnega dela avtorje, katerih raziskovalno delo so financirali, zavezujejo, da članke iz teh aranžmajev, objavljene v recenziranih revijah, kot kopije deponirajo v arhivih odprtega dostopa (OA), bo uveljavljena v ponedeljek, 2. maja letos. Gre za projekt ameriške agencije National Institutes of Health (NIH), ki zahteva, da avtorji svoje članke deponirajo v arhivu OA PubMed Central. Kogar zanima postopek, ki mu mora slediti avtor, je najbolje, da si prebere najnovejše sporočilo agencije in navodila, ki so bila objavljena na strani NIH FAQs . Upamo lahko samo, da bo projekt uspel ter da bodo temu vzorcu kmalu sledile javne agencije drugih držav.

Dediščina...

Ko sem bil opozorjen na spletno stran "Text Encoding Initiative Consortium" (TEI) , sem med brskanjem po njej presenečen našel zanimive spletne vsebine, ki nedvomno lahko zanimajo Slovenca. Med predstavljenimi projekti sta npr: "The FIDA Corpus of Slovene Language"; in "Scholarly Digital Editions of Slovenian Literature" . Za strokovnjaka najbrž nič novega, za nepoučenega pa je presenečenje ko po poti predlaganih povezav najde pot do spletnega naslova za projekt "Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva", ki nam odpre pot do spletov kot so "e-Slomšek", "e-Zois" in "e-Gradnik" . Škoda da se tako dragocene iniciative s pomembnim poslanstvom zavarovanja nacionalne dediščine le kradoma prebijajo v laično javnost. Če spremljamo podobne poskuse v svetu, jih običajno spremlja veliko večja medijska pozornost.

Naj omenim še, da k lažji uporabi TEI vsekakor učinkovito prispeva novost v obliki dodanega Wikija, oblike, ki postaja vse bolj uveljavljena podpora učinkovitemu posredovanju informacij z vlogo izobraževanja.

Revija o trajnostnem načelu v OA

Odprti dostop (OA) išče nova partnerstva in se v vedno novih oblikah uveljavlja tudi zunaj danes že uveljavljenih hiš odprtega dostopa (PLoS, BioMed Central, PubMed Central). Tako so ob nedavnem rojstvu revije »Sustainability: Science, Practice, & Policy« babištvo prevzele tri uveljavljene hiše: NBII (National Biological Information Infrastructure, oddelek U.S. Geological Survey), CSA (bivša Cambridge Scientific Abstracts) in CI (Conservation International). Revija bo delovala po načelih odprtega dostopa z avtorskim prispevkom za objavljene, z recenzijo sprejete prispevke, v višini 1500 US$. V uvodni besedi odlični E. O. Wilson pove, da je reviji namenjena »vloga foruma za meddisciplinarno razpravo na preseku naravoslovnih in socioloških znanosti, praks in politik v zagovoru trajnostnih načel«. Simbolnost je mogoče iskati v dejstvu, da so se pobudniki obravnave teh tako aktualnih vsebin odločili za odprti dostop kot nedvomno najmanj diskriminatorno obliko razširjanja informacij.

Bolonjska prenova… kdaj?

Pravzaprav ne verjamem, da bo sploh kdo prebral tole pisanje, ki sem ga odložil tudi na strani SDVD foruma. Poskus bolonjskega foruma je zamrl, preden je bil sploh rojen. Pa vendar, današnja izkušnja mi ne da miru, da se ne bi oglasil, potem ko sem se pred časom že zarekel, da bom odnehal govoriti o tej temi. Udeležil sem se namreč predstavitve in okrogle mize o bolonjsko reformiranih programih, ki jih je predložila skupina družboslovnih fakultet, posvet pa je realizirala Ekonomska fakulteta. Predstava mi je namreč zapustila tak vtis, da sem odhajal slabe volje in to zavoljo številnih razlogov. Naj jih nekaj nanizam.

Najprej o organizatorju: odgovornost organizatorja je, da ne glede na cilje, ki jih sledi, korektno dovoli in enakovredno omogoči odtehtano razpravo vsem sodelujočim. Poslušalcu pa je ostal vtis, da so bili prednostno puščeni k besedi tisti, ki so zagovarjali stališča organizatorja. Državni sekretar za šolstvo je bil prepogosto prekinjan v besedi, pri nekaterih udeležencih, celo najbolj uglednih kot je npr. prorektor univerze, so sploh spregledali, da so se javili k besedi. Ocena organizatorju: negativno. Zdaj pa k sodelujočim. Zlasti zamerim tistim, ki izkoristijo priložnost, da povedo svoja stališča potem pa zaradi razloga, ki vsekakor ni korekten, predčasno odidejo in ne dovolijo, da bi se lahko sploh kdo v dvorano z repliko obregnil ob njegova stališča. Govorim o predsedniku Sveta za visoko šolstvo, ki je svoj predčasen zelo hiter odhod opravičil z obvezo v tujini. Predpostavljam, da je za te obveze vedel prej, preden je dal soglasje za svojo udeležbo na današnjem posvetu. In mimogrede mi je nekdo med organizatorji celo omenili, da bi ob ustreznem opozorilu bili pripravljeni čas posveta tudi prestaviti. Tudi v tem primeru ocena: negativno za vabljenega gosta.

Zdaj pa splošne zamere. Posvet me je samo utrdil v prepričanju, da se je država lotila bolonjske prenove na nesprejemljiv način. In da je tu izhodišče vseh težav. Težav, ki jih imajo »prvopristopniki« in težav, ki jih bomo imeli ostali, ki jim sledimo. Poglavitna kritika seveda velja najprej prejšnji državni administraciji. Žal sedanja nova administracija, ki bi lahko veliko napako predhodnikov odlično unovčila, neustrezno obravnavo tega evropskega projekta nadaljuje. Strinjam se z dekanom EF, da gre morda za najbrž najpomembnejše reformno dogajanje, ki je »zadelo« Evropo v desetletjih, obravnavamo pa ga žal popolnoma politično. In tega ne počnemo nespretno samo Slovenci, vendar mi to uspemo storiti še poudarjeno. Ko se je leta nazaj podpisovala bolonjska deklaracija so takratni naši »opolnomočenci« zelo lahkotno podpisali dokument, ker so na eni strani s tem želeli izpričati svojo evropskost in na drugi strani ugajati Veliki Evropi. Nato pa smo pustili, da je pričela zorano polje preraščati trava. Redki so vendarle skušali polje obdelovati še naprej, pa vsak po svoje, neusklajeno, ker pač ni bilo širših soglasnih in z državno regulativo urejenih izhodišč. Kasneje je sledil zakon, ki pa ni ujel evropske zamisli in prakse in tudi ne lokalnih posebnosti. In nato pride do predloga treh fakultet, ki so zaradi njim znanih razlogov pohitele s prenovo in v akreditacijo vložijo programe, ki jim je najbrž mogoče očitati marsikaj, priznati pa tudi pogum. Seveda je zopet mogoče očitati državi, da ni, ko je postalo jasno, da bo to potrebovala, oblikovala akreditacijskega organa po evropskih normah. In programi so bili akreditirani!

Veliko očitkov o pomanjkljivostih, ki jih ima zdaj na te programe država je torej večkratno zakrivila sama, nekaj pa je pomislekov, ki pa so hujše, sistemske narave. Zlasti lahko te skrbijo druge visokošolske ustanove v Sloveniji, ki še niso tako daleč kot so tri »prvopristopnice«. Ustavil bi se zgolj pri eni, ki sem jo sam začutil kot poglavitno, seveda pa si ne domišljam, da sem pravilno ujel bistvo problema, kot ga morda čutijo stranke v sporu. EF je namreč predlagala način, s katerim bodo prenovili študije v enkratnem koraku za ves dvostopenjski obseg. Tu so seveda ubrali unikatno pot in upam si trditi, da je ta njihov korak predvsem neevropski. Nisem zelo izobražen v tej tematiki vendar kolikor vem je večina evropskih držav šla po poti postopnega prenavljanja. Izjemoma nekatere dopuščajo takojšen prehod za študente, ki se tako odločijo pod posebnimi pogoji.Tu me seveda argument enega od razpravljavcev, da je predlagana cenejša pot, ne prepriča. Težko si namreč predstavljam, da bi se evropske države upale izpostaviti kritiki, da ravnajo pri svojih prenovah neracionalno. Problem, ki bo ob uveljavitvi predloženega modela nastal, bo seveda rodil vrsto novih. Najprej, kako se naj obnašajo vsi tisti, ki bodo v prenovi sledili, nato kako živeti z neenotnostjo v nacionalnem prostoru in še naprej, kako bo to lahko prestregla država s svojimi načini financiranja javnega visokega šolstva. Opozorilo in prošnja, da je treba podpreti predlagatelje, ker so orali ledino ima seveda nekaj teže, nikakor pa ne na temelju argumentov, ki so bili omenjeni v razpravi. Da so namreč te fakultete istočasno tiste, ki imajo največji delež mednarodnih stikov. Najprej v to dvomim, ker je v naravoslovju, medicini, tehniki in biotehniki zelo veliko mednarodnega sodelovanja vezanega na raziskovalno delo univerzitetnih ustanov, ki plemenitijo izobraževalni proces v naslednjem koraku. In drugič: v »trdih« vedah je izobraževalno izmenjavo precej težje realizirati, ker je težko npr. v naše neaktualne učne laboratorije privabiti študente iz evropskih razvitih okolij in še težje pridobimo npr. na »sabbatical« v naše ustanove ugledne učitelje, ki bi seveda radi svoj čas kar najučinkoviteje izkoristili v okoljih, učinkovito podprtih z analitsko in informacijsko infrastrukturo. Nikakor ni podcenjevanje doseženega, če predpostavim, da je kabinetno raziskavo v družboslovju ali humanistiki mogoče tudi v mednarodnih okvirih precej ceneje realizirati kot neko raziskavo npr. v sodobni molekularnobiološki infrastrukturi.

Zdaj pa naj preskočim, ker tak epilog na podobnih srečanjih pogrešam in naj zaključim v slogu znanih besed rimskega Catona Starejšega. Namreč: : »Ceterum censeo…, da prave bolonjske prenove ne bo brez povečanega vložka javnih (in drugih) sredstev v naš podhranjen visokošolski sistem«.

Blogi v knjižničarstvu

V novi številki revije Science & Technology Libraries (vol. 25, zv. 3) je na straneh 105 do 116 objavljen članek »Weblogs: Their Use and Application in Science and Technology Libraries« avtorjev R. Reichardta in G. Harderja. Revija sicer ni v prostem dostopu, je pa eden od avtorjev, namreč R. Reichardt članek v PDF obliki objavil na tej strani, ker založnik to dovoljuje(!). Naslov članka že sam izdaja dragoceno sporočilo o blogih kot o novem spletnem mediju, ki ob različnih drugih vlogah lahko pomembno podpre tudi pretok informaciji v znanosti in poučevanju. Prvi avtor je tudi sicer sam pisec izjemno zanimivega bloga »scitech library question«, v katerem v vlogi knjižničarja v inženirstvu poroča o aktualnem napredku v svoji stroki. Sicer pa vsem, ki jih tema zanima, priporočam skok na stran BlogBib z anotirano bibliografijo o bloganju s posebnim poudarkom na uporabo v knjižničarstvu.

MIT Open Course Ware

Na spletni strani MITOPENCOURSEWARE lahko preberemo kratek povzetek rezultatov analize za leto 2004 o dostopu do odprtih učnih vsebin Open Course Ware (OCW), ki jih že od leta 2002 zagotavlja Massachusetts Institute of Technology – MIT . Trenutno je na voljo že preko 1000 vsebin, ki v enaki meri koristno služijo učiteljem in učencem, tako študentom rednih programov kot samoukom. Na strani je tudi povezava do celotnega, 100 strani dolgega poročila »2004 Program Evaluation Findings Report« z zelo izčrpno obravnavo celotnega projekta in njegovih učinkov.

Digitalizirano znanje

Nedavno vzpostavljen projekt Google Print po katerem želi ameriški informacijski gigant digitalizirati 15 milijonov poglavitnih monografskih del iz, v začetku, štirih večjih ameriških akademskih knjižnic, je sprožil različne reakcije. Od navdušenih pritrjevanj in evforičnih napovedi prihodnje popolne globalne dostopnosti informacij preko pomislekov, povezanih z opozorili o nerešeni pravni zašiti avtorskih pravic do kritik, v katerih je očitano, da bo projekt ogrozil druge podobne projekta. Slednje je vezano predvsem na vzporedni projekt Internet Archive, dejansko pa je v tej zvezi že res prišlo do preklica projekta Torch. Zanimivo pa je, da se je nepričakovano pojavil še nek drug učinek. Francoski predsednik Chirac je naložil francoski nacionalni knjižnici, da pripravi načrt o prenosu evropske literarne dediščine na Splet. Pričakujejo, da bo povabil k temu tudi Nemčijo, Španijo in Rusijo pri oblikovanju neke vrste povračilnega udara kontinentalne literature proti vse močnejšemu vplivu amerikanizacije kulture.

O WoS v. Scopus

Za učinkovito primerjavo dveh trenutno najbolj konkurenčnih »sci_info« portalov WoS in Scopus nam brez dvoma zanimive številčne podatke ponujata dva vpisa na blogih: Toma Keays-a je starejši in nekaj novejši Lockergnom-ov.

Zlasti tehten pa je decembrski (2004) prispevek v The Charleston Advisorju: z zelo izčrpno primerjavo dveh uglednih informatikov, Deisove in Goodmana, o prednostih in slabostih WoS in Scopus. Njuna ocena je v prid WoS (3.75 proti 3.25). Avtorja med prednostmi Scopusa npr. navajata pokrivanja Spleta, kot veliko hibo pa očitata trenutno še neenakomerno pokritost področij ter kratko retrogradno pokritost. Hvalita uporabnost Scopusa in širši geografski zajem, pri obeh grajata ceno, zlasti pri WoS. Tistim, ki ga že uporabljajo priporočata ohranitev WoS in po možnosti dodaten nakup Scopusa. Iz prispevka je mogoče zaslutiti, da morda naše MVŠZT plačuje WoS zelo drago??? Skratka: prispevek je zelo izčrpen in vreden obravnave. Dobro je nato prebrati še komentar R. T. Sweeney-a in H. Singha na to oceno. Vredna branja je tudi še ocena Cheryl LaGuardia v Library Jounal. In še to: Scirusova baza je zajeta tudi s Scopusom, zato je zelo zanimiv podatek na strani

Seveda pa je primerjavo med WoS in Scopus potrebno naravnati na napovedano novo verzijo WoS, ki bo rešila nekatere trenutne hibe, kjer je Scopus na videz močnejši, kot je to mogoče razbrati iz prispevka Barbare Quint v Information Today. Pozorni pa bomo morali biti tudi na to, kar pripravlja CSA, ki najavlja svojo CSA Illumino.

Digitalna knjižnica

Gornji naslov bom najbrž poslej pogosto uporabil kot nadaljevanko. Odkar me je Knjižnični svet Univerze v Ljubljani (UL) za spremljanje problematike elektronskih virov UL imenoval v Delovno skupino za elektronske vire UL (sklep 20. seje) seveda samo še z večjo motivacijo brskam po informacijah, ki bi mi lahko pomagale pri dopolnjevanju mojega vendarle luknjičavega poznavanja virtualnega »upravljanja znanja«, kot zdaj tudi pogosto pravijo temu področju. Kot nalašč sem zadnje dni naletel na nekaj res izvrstnih blogarskih zapisov, ki jih je vredno presnoviti. Tu je najprej Lorcan Dempseyev blog, v katerem sem na dušek prebral njegov razmislek o metapodatkovnem iskanju. Seveda je potrebno prebrati tudi komentarje vrstnikov, ki sledijo. In blog me je pripeljal tudi do njegove obsežnejše študije, vredne branja: »The Recombinant Library: portals and people«. Opozoril pa me je tudi na zanimiv članek, ki ga je pravkar za DLib revijo napisal Theo van Veen »Renewing the Information Infrastructure of the Koninklijke Bibliotheek«. Dober splošen uvod v razumevanje njihovih zadreg in zadreg še za marsikoga!

Blogi me navdušujejo s svojo opozorilno funkcijo; Dempsey me je namreč usmeril na izvrstne prispevke koleg(ov)ic blogar(jev)ic, vsaj k trem od njih se bom zdaj pogosto vračal: Caveat Lector (kljub svarečemu opozorilu!!!), Quædam cuiusdam in k Jeremy Zawodny's blogu (mimogrede: avtor je eden iz Yahoojeve ekipe).

OA in Berlin 3

Harnadov članek "The Implementation of the Berlin Declaration on Open Access" v marčevski številki D-Lib Magazine pač vsi simpatizerji OA morate prebrati; sicer pa je tako bogato povezan z referencami, da vam ne bom nič več pripovedoval, skočite semkaj...; če pa imate še nekaj več časa pa pojdite virtualno še na konferenco Berlin 3: semkaj...

Institucionalna odložišča

Ko se oglasijo veliki, majhni ponavadi utihnejo in prav je, da tudi prisluhnejo: tak je star avtoritaren vedenjski vzorec. Modri pa se mu podredijo tudi v permisivnem okolju in taki občutki so me prevzeli, ko sem bral prispevek "Partnering helps institutional repositories thrive" na spletni strani Thomson ISI. Mora že biti razlog, da se v podporo t. i. "institucionalnih odložišč" (institutional repositories - IR) oglaša sam James Pringle, podpredsednik razvoja pri Thomson Scientific. Je vredno prebrati njegov prispevek in dobro bi bilo, ko bi ga s preudarkom prebral pri nas kdo, ki ima pristojnost odločanja v teh zadevah.

Citiranje OA

Čeprav sem na to opozoril že v v svojem blogu 26. januarja letos, bi vas ponovno napotil na nedavno (8. marca) dopolnjeno bibliografijo Steva Hitchcocka na strani Opcite projekta o vplivu objavljanja v odprtem dostopu (OA) na citiranost avtorjev. Rezultati študij so tako prepričljivi, odzivnost avtorjev v svetu pa začuda zelo obotavljiva!!! Čovek ne more verjeti, kako zelo je raziskovalna srenja v določenih vedenjskih vzorcih rigidna; kot bi ne veljalo pravilo »Publish or perish!«

Opozoril bi še na novo revijo namenjeno virtualnemu pouku "e-learning and education (eleed) Journal", ki seveda deluje po načelu Odprtega dostopa.

Podcasting

Kot kaže se na spletu uveljavlja novo močno orodje, t. i. »podcasting«. Poznavalci veste, da je to ponudba osebnih informacij, kot jih npr. dnevno pripravljamo v weblogih, le da pri tej novosti v splet pošiljamo zvočne datoteke, najpogosteje kot datoteke MP3. Sicer pa več o tem lahko preberete na strani Wikipedije. Zadeva je še toliko bolj mikavna, ker jo je mogoče sprejemati tudi z alternativnimi predvajalniki npr. tudi z iPodom ali pa z mobilniki (sicer ne kar običajnimi!). Celo eden velikih gurujev bloganja Lawrence Lessig se je že preskusil v tem mediju.

Soavtor Bloggerja Evan Williams zdaj pripravlja tudi svojo posebno platformo za ta spletni pripomoček z imenom Odeo.

Iskalci blogov

Za vse, ki želimo učinkoviteje raziskovati blogosfero s specifičnimi pojmi oz. na posebnih tematskih področjih bo zelo dobrodošel nov iskalec Blogdigger. No, tudi že doslej pri tej nalogi nismo bili povsem brez pomoči, drug tak iskalec, ki se je pojavil tudi nedavno je BlogFox, specializirano iskanje je ponujal tudi Feedster, lotile pa so se tega tudi večje hiše npr. Ask Jeeves s svojim AJ Blog. Uveljavljena je še kot podatkovni vodič pripravljena Blogorama, v nemškem prostoru pa imajo v čislih Bloglines.

Tekstovno rudarjenje napreduje.

Članek "Facts from Text—Is Text Mining Ready to Deliver?" avtorjev Dietricha Rebholz-Schuhmanna, Haralda Kirscha in Francisco Couto-e, ki je izšel v PLOS Biology (vol. 3 (2005) ) nam približa nekatere realne možnosti in tudi pasti novih pristopov pri upravljanju z znanjem (knowledge management). Članek je seveda v odprtem dostopu.

Pogled v LRB

Zopet je vredno pogledati v prihajajoci zvezek London Review of Books, ki nam prinaša med drugim tudi članek Slavoja Žižka z naslovom "Dva totalitarizma" in obravnavo trenutno pač v več vidikih aktualne teme. Na strani s člankom so povezave še do nekaterih drugih Žižkovih prispevkov.

"in/ali" IF

V četrtkovi prilogi dela Znanost nam je prof. dr. Žiga Turk ponudil v razmislek tehtno dilemo, ali je slavni dejavnik vpliva ("Impact factor" - IF) res pravo merilo za ocenjevanje slovenskih raziskovalnih projektov. Zadeva je aktualna zavoljo nedavno objavljenega Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Bologna... tretjič

Naša "bolonjska" reforma mi ne da miru. Sedim na sestankih in slišano me utrjuje v prepričanju, da je nekaj zelo narobe. Pomisleki me občasno prisilijo, da jih zapišem; morda bo koga zanimalo, zato ga usmerjam na stran Bologna 3.

Izobraževalne revije odprtega dostopa

Dr. Mihevc nas je pred kratkim na univerzitetni spletni strani Kakovost opozoril na revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of e-Learning EJEL, ki je namenjena temam preučevanja, uvajanja in upravljanja virtualnega pouka. V zadnjem času to ni edina izobraževalna revija, ki se pojavlja v odprtem dostopu. Taka je tudi napovedana revija IJEDICT (z zelo dolgim naslovom!), ki naj bi povezala raziskave in prakso v uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Revija SLEID (tudi z dolgim naslovom) je elektronska revija za prestrezanje problemov na križišču učenja, vrednotenja, inoviranja in razvoja. Revija IRRODL (zaradi dolgega naslova naj bo dovolj le akronim) ponuja znanje in razumevanje na področjih teorije, raziskav in prakse v t. i. odprtem učenju in učenju na daljavo. The ALN Magazine je namenjen temam asinhronega omreževanja pri pouku. BEEP že z naslovom Best Educational E-Practices kaže na vsebino, zahteva pa ta revija prijavo, ki je brezplačna. Computing Unplugged je namenjen mobilni učni uporabi. eLearn Magazine je novičarska revija, ki naj služi tistim, ki delajo, učijo in poučujejo na različnih področjih uporabe računalnikov. First Monday je revija o internetu na interentu. From Now On je revija odprtega dostopa o izobraževalni tehnologiji, ki zahteva prijavo uporabnika. Revija Information Week pogosto objavlja članke o e-(po)uče(va)nju. Revija Innovate je namenjena "on line" poučevanju in zahteva registracijo, ki je brezplačna. Journal of Technology Education izpričuje namen z naslovom. Kairos je elektronski časopis, ki raziskuje teme na križišču retorike, tehnologije in pedagogike. Learning Circuits promovira in razširja e-poučevanje. Učenju na daljavo je namenjena revija Online Journal of Distance Learning Administration. Revija The Teaching with Technology Today je posvečena učnim tehnologijam.

Konferenca Berlin 3

V Veliki Britaniji se je na univerzi v Southamptonu med 28. februarjem in 1. marcem letos zbralo 60 uglednežev iz akademskih ustanov, založb in knjižnic na tretji (nadaljevalni) konferenci Berlin 3 Open Access. Referate s te konference lahko na tem spletu pričakujemo v kratkem. Profesor Harnad, ključni zagovornik gibanja, ki želi doseči, da bi svetovna produkcija znanstvenega pisanja bila bralcem na voljo brez omejitev, je novinarjem povedal, da so dosegli pomemben premik meje v smeri doseganja tega cilja. Če je t.i. Berlinska deklaracija izpred treh let bila okostje, so mu zdaj dodali mišice. Skupina evropskih univerz in raziskovalnih ustanov, ki ustanavljajo t. i. institucionalna odložišča, kjer avtorji deponirajo spletne kopije polnega teksta svojih, v znanstvenih revijah objavljenih člankov, se vzpodbudno povečuje. Vprašamo se seveda lahko čemu npr ljubljanska Univerza ne zbere poguma za tak korak. Ko že nismo v elitnem klubu najboljših univerz bi lahko bili vsaj med onimi, ki pogumno in vizionarsko iščejo nove poti pri sporočanju svoji znanstvenih dosežkov javnosti. Končno bi tako raziskovalci samo vrnili del dodane vrednosti tistim, ki so njihovo raziskovalno delo financirali. In to nikakor v svojo škodo, ker z dodatnimi potmi do bralcev samo povečujejo odmevnost svojega raziskovanja. Res je, da pri pogumnejšem administrativnem urejanju tega področja kolebajo predvsem države v katerih imajo sedež mogočni svetovni založniki znanstvene revijalike. Slednji se seveda bojijo, da bi razmah Odprtega dostopa zmanjšal njihove dobičke. Vladni resorji previdno čakajo rezultate raziskave Evropske skupnosti o trgu akademskega založništva, ki je v teku. Ali pa lahko rečemo, da nekoristno odlašajo?

Revija o izobrazevanju

Naj vas opozorim na novo revijo v nemškem jezikovnem področju, ki se bo posvečala interdisciplinarnemu raziskovanju vseh vidikov izobraževalnega procesa. Pomembno je, da je revija na voljo v odprtem dostopu in da bodo prispevki ocenjevani z vrstniki; najdete pa jo na spletu z imenom Bildungsforschung.

mreža, ki omreži...

Nenavaden mož, tale Marcus P. Zillman, sicer pa je opremljen s spoštljivim naborom kvalifikacij, kot to razberemo iz njegovega življenjepisnega bloga. Mož je podjeten in podjetnik (The Virtual Private Library™) na področju posredovanja informacij. Ponuja jih na različne načine, tudi v obliki klasične knjižne izdaje. Primera sta: eCurrent Awareness Resources™ Business Intelligence Report in Internet Sources™ Manual. Za posamezna ožja tematska področja izdaja t. i. Internet MiniGuides. Razen tega pa deluje na več področjih tudi kot svetovalec in kolumnist. Zelo aktualen je njegov dnevniški blog, med njegovimi povezavami pa najdemo še dostop do različnih drugih rešitev ICTja. Vsekakor pa nas "omreži" s svojimi tematskimi spiski najrazličnejših spletnih naslovov, ki jih najdemo v obliki stalno ažururanih blogov in ki so opremljeni tudi z obsežnejšimi anotacijami. Kot vzorec značilne ponudbe spletnih povezav naj služi indeks aktualnih spletnih naslovov za področje agrikulture.

O blogih in "bloganju"

Če ste bili doslej zgolj bralec blogov ali ste novinec v tem mediju bo morda koristno branje, ki ga ponuja John C. Dvorak v svojem prispevku Understanding and Reading a Blog (for Newcomers). Morda vas to vzpodbudi, da se lotite priprave in urejanja lastnega bloga (ali webloga, kar je starejše in pravilnejše poimenovanje tega spletna programja). In če vas bo zamikalo si izberite ponudnika, ki omogoča prost dostop ali pa je vsaj poceni in je delo s programom zlahka obvladljivo. V to skupino šteje nedvomno Blogger, ki ga tudi sam uporabljam, razen tega izkušeni blogerji priporočajo še: Movable Type (koristi malo znanja v programiranju), Live Journal, Blogsome, Xanga, in 20Six UK ( ki omogoča tudi podporo mobilnemu bloganju - v svoj blog lahko vpisujete s pomočjo MMSa ali email-a). Sicer pa lahko obilo koristnih napotkov o blogih preberete npr. na servisu About.

O varni prehrani

Kot lahko preberemo v britanskem tisku je Food Standard Agency priporočila umik okoli 350 proizvodov iz britanskih trgovin zaradi morebitnega ogrožanja zdravja. Sporni so nekateri dodatki hrani, predvsem gre za barvilo Sudan I. Prav v vrhu spiska je znan proizvajalec Worcester omake.

Razširimo nabor pojmov...

Kot kaže bomo pri delu na Spletu vse pogosteje srečevali dva dodatna pojma: "moblog" in "linklogging". In kaj bi naj bil moblog - upam, da bomo kmalu dobili tudi poslovenjen izraz? Slike, ki jih posnamemo z GSM telefoni z vgrajenim fotoaparatom in možnostjo povezave na Splet (GPRS, UMTS, ipd.) pošljemo na posebno spletno stran, kjer jih dodatno opremimo s tekstom in tako oblikujemo prikupen spletni album. Zadeva ima lahko, razumljivo, tudi akademsko in strokovno uporabo. Najbolj znan moblog je baje tisti, ki ga ureja Joi Ito.
Linklogging obeta v znanosti še precej večjo uporabnost. S pojmom opisujemo povezovanje različnih vsebin na spletu, lahko brez globlje obdelave njihove vsebine. Lahko pa s tako povezavo oblikujemo tudi podatkovno zalogo referenc opremljenih s krajšimi opombami, torej z anotacijami in po potrebi s povezavo do polne vsebine npr. znanstvenega ali strokovnega teksta, s čimer pridobimo močno informacijsko orodje. Dva najbolj znana spleta te vrste sta CiteULike in Connotea, za biomedicinsko rabo pa nastaja splet Biologging. Podoben temu je tudi splet z imenom del.icio.us, v katerem lahko oblikujete lastne, anotirane sezname zanimivih spletnih naslovov, ki jih pa lahko pregledujejo tudi drugi uporabniki; ne imenuje se zato postopek zastonj "socialni bookmarking".

Evropska knjižnica (TEL)

Potem, ko je bil v letu 2004 uspešno zaključen evropski raziskovalni projekt TEL, je Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) odločila, da s prvim četrtletjem leta 2005 začne z delom Evropska knjižnica (EL) in nadomesti dosedanji portal evropskih nacionalnih knjižnic Gabriel. Med izvajalci projekta TEL, nato organizatorji EL in poslej med njenimi članicami je od vsega začetka tudi slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in na njenih spletnih straneh lahko zveste več o projektu TEL.

kaj je Oriel?

Raziskovalcem v bioloških vedah se je vse težje znajti v podatkovnem bogastvu, ki ga ustvarjajo raziskave v genomiki in bioinformatiki; v pomoč naj bi jim poslej bila tudi nova iskalna orodja, ki jih jim bo ponudil nov portal Oriel iz hiše EMBO in ki je nastal kot projekt 5-tega Okvirnega evropskega programa.

eIFL.net in Odprti dostop

eIFL.net je neodvisna fundacija, ki uveljavlja razširjanje elektronskih knjižnih in revijalnih virov v deželah v prehodu in v deželah v razvoju. Slovenski partner COSEC jo opredeljuje kot največji mednarodni konzorcij knjižničarstva v svetu. eIFL.net je nedavno pričel z novo promicijsko akcijo uveljavitve Odprtega dostopa med svojim članicami v okviru katere bi predvsem podprli ustanavljanje institucionalnih depozitnih arhivskih baz (repozitorijev).

Pri NIH so se končno odločili...

3. februarja so ameriški Nacionalni inštituti zdravja (National Institutes of Health - NIH) končno objavili svoja pravila o objavljanju raziskovalnih rezultatov, ki so v delu ali celoti financirani z njihove strani. Načrt, ki bo stopil v veljavo 5. maja letos, obvezuje raziskovalce, da prostovoljno odložijo oz. oddajo končno obliko manuskripta raziskovalne objave, potem ko je bila ocenjena z vrstniki ("peer-review"), v arhivski elektronski bazi PubMed Central, kakor hitro je mogoče po objavi. Avtorji se lahko odločajo za takojšnjo javno oddajo ali pa najkasneje v 12 mesecih po objavi v reviji. Težave je mogoče pričakovati ob dejstvu, da je prepuščeno raziskovalcem, da se pogodijo z založniki revij o ureditvi avtorskih pravic.
Založniki neprofitnih založb (npr. znanstvenih društev) so se že oglasili z odklonilnim neodobravanjem take rešitve, prav tako pa tudi zagovorniki Odprtega dostopa niso zadovoljni; kot vsak kompromis je zadovoljstvo nekje v sredi. Vsekakor pa je to daleč več od tega, kar ni uspelo v Veliki Britaniji ob najprej napovedani potem pa umaknjeni podobni rešitvi s strani britanske vlade v lanski jeseni.

Kopičijo se dokazi, da OD značilno povečuje vpliv

Tudi najnovejša bibliografija, ki so jo pripravili pri OpCit Projectu nam zdaj že res s številnimi svežimi študijami nedvoumno potrjuje Lawranceovo tezo, da Odprti dostop (OD) močno širi in povečuje objavam vpliv, merjen s citiranostjo, med raziskovalnimi vrstniki. Raziskovalci pa še vedno, kot da ne verjamemo...?

Vzpodbujen s francoskim prevodom Suberjeve informacije A Very Brief Introduction to Open Access sem se odločil da ta koristen tekst prevedem tudi v slovenščino. Ta prevod je značilen primer uporabe principov Odprtega dostopa (OD), ko za prevod ne potrebujem posebnega dovoljenja avtorja, saj mi je ta omogočen s splošnimi načeli OD, deklariranimi z izjavami: iz Budimpešte, iz Bethesde in iz Berlina. Edino, kar mora prevajalec navesti je izvor originalnega teksta.

Challenged with the French translation of Suber’s A Very Brief Introduction to Open Access I decided to translate this useful information also into Slovenian. This translation is a typical demonstration of the Open Access (OA) rules, where the translator doesn’t need a special permission from the author, as this is assured already with the settled principles laid down in the declarations from Budapest, Bethesda and Berlin. The translator must only indicate the original source.

pri NIH so neodločni...

Razočaranje med privrženci Odprtega dostopa ob kolebanju ameriških NIH pri uveljavljanju objavljanja člankov, t.i. »postprintov«, v odprtem depozitnem arhivu PubMed Central, po šestmesečnem embargu in z najavo možnosti, da bi zamik lahko bil dolg celo leto dni, je veliko. Kot kaže je v politično negotovem okolju ameriške administracije pritisk velikih založniških hiš vendarle uspel. To pa pomeni, da je v zadnjem času, po nečastnem umiku soglasja vlade koncem lanskega leta k podobnemu predlogu v Veliki Britaniji, zdaj že drugič bilo ustavljeno obetavno napredovanje Odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki.

SCI in IF potrebujeta prenovo

V nedavnem prispevku v forumu revije American Scientist o Odprtem dostopu nam prof. Harnad znova ponuja zanimiv predlog, ki tokrat zadeva izboljšavo ISI-jevega citacijskega indeksa (SCI), ki mu avtor očita grobost pri vrednotenju raziskovalnega vpliva. Harnad predlaga uvedbo »citacijskga ranga« (»CiteRank«), ki bi ga dobili po rekurzivni metodi vrednotenja citiranja. Po njegovem predlogu bi npr. članek, A, ki citira članek B ne vrednotili zgolj kot enoto, ampak kot mnogokratnik enote v odvisnosti od števila citiranj, ki jih prejme sam citirajoči članek A. Idejo naj bi napajala rešitev, kot jo je uporabil Google za svoj PageRank in tudi zato predlaga Harnad ime "CiteRank". Pri Googlu so rešitev, zanimivo, razvili iz ISIjevega citacijskega rangiranja člankov, jo nadgradili, vendar ta izboljšava ni našla poti nazaj k ISI-ju predvsem zaradi tržno političnih razlogov, saj bi tak izračun najbrž ključnim, večjim revijam, ki predstavljajo hrbtenico ISIjeve baze, zmanjšal njihove faktorje vpliva. Sicer pa naj bi podobno rekurzivno načelo uporabljali tudi pri drugem citacijskem servisu, namreč pri Citeseeru.

Nadaljevanje Harnadovega predloga zadeva dodatno preštevanje uporabe informacijskih virov. Njegov doktorand Tim Brody je namreč ugotovil, da so spletni dostopi oz. kopiranja (»downloads«) skupaj s številom citatov boljši napovednik vpliva kot samo seštevanje citiranja, zlasti pa je tak način koristen za ugotavljanje zgodnje odmevnosti. Harnad dodaja še, da bi v celovit izračun vrednotenja vključili tudi anketno pridobljene podatke o člankih, ki bi jih raziskovalni vrstniki v preteklem letu ocenili kot najbolj vplivne. Nekaj, kar nas spominja na rešitev, kot jo BioMed Central ponuja v servisu Faculty of 1000 . In potem Harnad predlaga še, da bi vključili v kompleksno regresijsko enačbo za presojo raziskovalnega vpliva tudi utež dobljeno iz kocitacijskega faktorja, razen tega pa opozarja, da je treba skrbno preveriti motnje, ki jih vnaša samocitiranje, ne zgolj avtorjev, ampak tudi revij.

Zanimiv informacijski pripomoček

Opozoril bi vas rad na zanimiv in koristen spletni pripomoček. Kot opisuje svoj izdelek avtor Richard Cameron, podiplomski študent na Univerzi v Manchestru je »…CiteULike brezplačna spletna podpora za akademsko srenjo s katero lahko raziskovalci shranjujejo, organizirajo in si posredujejo članke, ki jih prebirajo. Ko najdete na spletu članek, ki vas zanima, ga zgolj z enim klikom shranite v svojo osebno knjižnico. CiteULike samodejno izbere podrobnosti citata, tako, da vam jih ni treba ročno vnašati – vse opravite iz svojega spletnega iskalca in brez posebnega dodatnega softwarea. Ker je vaša knjižnica shranjena na Spletu je dostopna iz vsakega povezanega računalnika in ugotovite lahko tudi kdo prebira iste članke kot vi. Odkrivate literaturo, ki je drugače morda ne bi zasledili«. Slabost orodja, ker je pač še v beta verziji, je v tem, da pokriva ta trenutek šele del spletnih bibliografskih portalov, a nekatere res pomembne (npr.: Association for Computing Machinery (ACM) portal, American Geophysical Union, American Meteorological Society, arXiv.org e-Print archive, CiteSeer, IngentaConnect, JSTOR, MetaPress, PLoS Biology, PubMed, PubMed Central, ScienceDirect in Wiley InterScience), vendar avtor pridno dodaja nove. Za učinkovitejšo orientacijo pri delu svetujem, da si preberete članek D. Chudnova in J. Frumkina o njunih izkušnjah z novo spletno pridobitvijo.

SciX se uveljavlja

Prof. Dr. Bob Martens iz dunajske Univerze je s svojim odložiščem ELPUB Digital Repository v katerem po principu Odprtega dostopa torej v polnem tekstu hrani konferenčne članke od leta 1997, izvrstno dokazal uporabnost SciX tehnologije tudi za podporo znanstvene in visokošolske informatike. Spomnili se bomo, da je pri razvoju tega orodja imel pomemben delež prof. dr. Žiga Turk iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske Univerze, saj je projekt Evropske skupnosti na to temo tekel pod njegovim vodstvom. Žal ostaja ta koristen informacijski pripomoček doma neizkoriščen, ali pa me bo bolje obveščen bralec lahko poučil, da se motim? Bil bi vesel tega.

RSS širi vpliv in uporabnost

RSS je svojevrsten neologizem (tudi ker naj bi njegov akronim skrival vrsto pojmov, npr.: Rich Site Summary ali RDF Site Summary ali Really Simple Syndication) in kot spletna tehnologija postaja vse bolj zanimiv tudi v posredovanju znanstvenih informacij, kot nam želijo pojasniti Hammond in sod. (2004) v decembrskem članku D-Lib Magazine-a. Popularnost RSS raste vzporedno z naraščanjem priljubljenosti blogov in wikijev, ki učinkovito izkoriščajo prednosti te zveze za učinkovito informacijsko povezljivost različnih spletnih medijev. Nekaj o njegovi prostrani raznolikosti lahko najdemo na DMOZ-ODP spletnem direktoriju. Kratka zgodovina RSS je taka.

Preživela steklino.

Nenavadna, a razveseljiva in vzpodbudna vest (in še ena vest in še druga vest) prihaja iz Wisconsina (ZDA), kjer so po 11 tednih iz bolnišnice odpustili 15 letno deklico, ki naj bi preživela steklino brez zaščitnega cepljenja, a ob podpori inovativne terapije, kar je prvi tak primer v svetovni zdravstveni literaturi, saj so vse druge ozdravitve uspele z uporabo specifične vakcinalne zaščite.

Google Scholar še boljši...

Kot nas obvešča Gary Price v svojem blogu Resource Shelf, so pri Google Scholarju dodali v rubriki izboljšanega iskanja Advanced Scholar Search tudi možnosti izbire iskanja po datumu, avtorju ter naslovu in imenu publikacije. In priporočljivo si je prebrati navodila za tak poglobljen iskalni manever.

"Poplava" digitalizirane pisne dediščine

Tole, boste rekli, je zastarela vest. Res, samo dan kasneje, ko je Google objavil svoj načrt virtualne veleknjižnice (o čemer pišem tudi 17. decembra v tem blogu) , so 15. decembra letos tudi pri Internet Archive sporočili svetu svoj načrt, da so sklenili dogovor z desetimi (!) velikim svetovnimi knjižnicami o digitaliziranju knjižnih zalog, ki niso (več) predmet avtorske zaščite in njihovi sprostitvi v Odprti dostop na spletu. Ti dve prvovrstni novici bosta gotovo označili konec leta 2004 kot dogodka najodmevnejše teže.

Časovni trak Odprtega dostopa - Open Access Timeline

Bliža se konec leta in na vseh področjih delovanja pripravljajo obračune. Prof. Peter Suber, ki ga upravičeno pogosto omenjam v tem blogu, je to bilanco pripravil za gibanje Odprtega dostopa, še več, časovni trak je raztegnil v zgodnja obdobja te ideje, ki sega v čas devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bilanca je markantna, dogodki zadnjega leta pa tudi zelo spodbudni in res nerazumljiva je kritična ocena nekaterih tržnih založnikov, ki razglašajo, da Odprtemu dostopu pojenjujejo moči. Pregled dokazuje prav nasprotno! Srečno Novo velja zaželeti Odprtemu dostopu in vsem, ki ga podpirajo, tudi v letu 2005. In seveda pridno bomo prebirali Suberjev blog.

The New Year is approaching and in all areas one is preparing balances of the past. Prof. Peter Suber, legitimately very frequently mentioned in my blog, has prepared such a yearly balance for the Open Access (OA) Movement, and even more, he stretched the timeline into the early starting of the OA in the nineties of the last century. The whole balance is remarkable, also the results in the last year are very stimulative, and it is impossible to agree with some publishers on the market who are claiming that the idea of the OA is losing momentum. The review proves differently. So, a Happy New Year to Open Access and to all its’ protagonists. And we shall meet in Suber's blog.

In še ena na temo Berlinske deklaracije

Ali se bodo slovenske univerze kaj zganile, če jim povem, da je 32 rektorjev italijanskih univerz 5. novembra letos podpisalo t. i. Mesinsko deklaracijo, kjer se pridružujejo izhodiščem Berlinske deklaracije. In malo za tem, 11. novembra, se je Berlinski d. pridružila tudi avstrijska rektorska konferenca. In tudi to je zanimivo: 25. oktobra so udeleženci konference ruske Narodne knjižnice podpisali St. Peterburško deklaracijo z jasno izraženo podporo načelom Odprtega dostopa.

Čas pa mineva

Berlinska deklaracija o Odprtem dostopu do znanja v znanosti in humanistiki je 22. oktobra letos dopolnila že svoje prvo leto, podpisovanje podpore, ki sledi splošnemu pozivu v zaključku deklaracije pa ne pojenjuje. Zadnji podpis npr. je z datumom 15. december letos, ko se je iniciativi pridružila Univerza Zuerich. Spomnimo se takratnega poziva, ki so ga zapisali v Deklaracijo: »Vabimo vlade, univerze, raziskovalne institute, raziskovalne agencije, fundacije, knjižnice, muzeje arhive, strokovna in znanstvena združenja, ki jim je skupna vizija izražena v Berlinski deklaraciji o Odprtem dostopu do znanja, da se pridružijo podpisnikom deklaracije«. In prav nerazumljivo je, da med dosedanjimi 53 podpisniki najdemo predstavnike ustanov iz praktično vseh držav nekdanje petnajsterice Evropske skupnosti, pa nobene podpisnice iz deseterice novopristopnic. In vendar bi prav pri teh državah lahko pričakovali izrazito soglasje z vizijo in cilji Odprtega dostopa, ko s pospešenimi koraki poskušamo dohiteti druge v Evropskem raziskovalnem in Evropskem izobraževalnem prostoru. Ali pa morda ne verjamemo v deklarativno izražanje načrtov in priložnosti, ki nam jih skušajo dopovedati drugi…?

Googlova veleknjižnica

Komentarji o najnovejšem projektu Googla, ko želijo prenesti v digitalno obliko in ponuditi bralcem v spletu 15 milijonov knjig iz zalog petih pomembnih svetovnih akademskih knjižnic, ne ponehajo. Od trdih, kritičnih razmišljanj z očitki o trženjski naravnanosti, kot jih najdemo v članku v Library Juice, do razmišljanj o vizionarski dimenziji tega projekta, kot jih je zapisal Bob Caylor v uvodniku časnika News Sentinel. In čeprav opazovalca najbrž prešine vznemirljivo pričakovanje nečesa res velikega, kot je to mogoče začutiti tudi iz besed Ronalda Milneja iz Univerze Oxford, ki jih citira Financial Times: ..."To bi lahko bilo pomembno, kot je bila iznajdba tiska v smislu, da bo ogromno količina znanja z lahkoto ponujena bralcem po svetu." Pa vendarle velja še počakati s končno oceno, vsaj do trenutka ko bo po rezultatih mogoče oceniti tudi uporabnost.

S CABI v nove čase...

Kako se z novimi izzivi časa, označenimi z digitalizacijo informacij in virtualizacijo medijev, spopadajo v preteklosti s klasičnimi modeli močno uveljavljeni vzdrževalci informacijskih baz in znanstveni založniki, izdaja intervju z dvema direktoricama iz vodilne britanske hiše kmetijske informatike, iz Commonwealth Agricultural Bureaux International – CABI, ki je bil objavljen v reviji Research Information .

... in šli bomo v harvardsko in še katero knjižnico...

To, da nas zdaj pri Googlu že skoraj dnevno presenečajo z vedno novimi informacijskimi orodji me sili, da ga znova omenjam v tem blogu. Naj torej potolažim bralce, da nisem plačan od Googlovih, da bi jim delal nekritično reklamo, le njihovi koraki me tako navdušujejo, da o tem pišem. Tokrat o novem projektu Google Print , ki ga načrtujejo med drugim z univerzo Harvard, kjer so začeli z digitalizacijo 40.000 tekstov od skupne zaloge 15 milijonov volumnov, Google pa bo materiale, ki so v javnem dostopu (public domain) ponudil v splošno uporabo na spletu. Ob tem bo omogočeno tudi tekstovno preiskovanje materialov, ki so avtorsko zaščiteni. Več o tem si je mogoče prebrati na spletni strani univerzitetne knjižnice Harvard z odgovori na vprašanja o tem projektu. Podobne projekte načrtuje v prihodnje Google še z nekaterimi ustanovami (uni. Oxford, uni. Stanford, uni. Michigan in New York Public Library). Kdaj bodo radovednežem na voljo prvi rezultati projekta, še ni znano.

veliko branja o Odprtem dostopu

Posebna številka revije Serials Review letnika 2004 (vol. 30, zvezek 4, strani 257-381) je v celoti posvečena Odprtemu dostopu (Open Access) in tudi založnik Elsevier je zanjo velikodušno dovolil odprti dostop. Ponujena nam je obilica relevantnega branja o tem aktualnem fenomenu, ki buri duhove raziskovalcev in informatikov v zadnjih letih in obeta, da bo
s časom spremenil globalno dostopnost znanstvene publicistike.

Kdaj dostop do vsega znanja

Ker sem bil opozorjen, da bo jutri predaval Brewster Kahle, digitalni knjižničar in spletni informatik, soustanovitelj Internet Archive, še prej pa lastnik Alexe in razvijalec WAISa, na temo "Universal Access to All Knowledge" na Library of Congress, sem pobrskal po spletu in našel video clip njegovega predavanja na isti lokaciji na podobno temo izpred dveh let. Imel sem lep večer ob poslušanju in gledanju prepričljivega vizionarja virtualnega posredovanja znanja, užitek, ki ga priporočam vsakomur.

in se Google Suggest

Koristno dodatno pomoč pri spletnem iskanju, zlasti v neznanem področju, ponuja nova izvedenka iskalca z imenom Google Suggest. Z zaporednim dodajanjem črk v izbranem geslu nam iskalec prikaže število zadetkov za vsak vnos v naraščajoči besedi, kadar ta predstavlja samostojno geslo.

Pri višjih oblikah guglanja (iskanja z Google iskalcem) je lahko zelo koristna tudi aplikacija GAPS - Google API Proximity Search. Določimo lahko namreč največjo razdaljo med dvema gesloma oz. drugače: ugotovimo lahko katere različne besede (od maksimalno treh) ležijo med dvema gesloma.

O Google Scholarju zares kritično

Zelo neprizanesljivo presojo novega iskalca Scholar Google je na osnovi temeljitega preskusa pripravil Peter Jacso.

Odprti dostop pri NIH

Predsednik Bush je preteklo sredo podpisal zakon o proračunu javnih ustanov, kar pomeni tudi 28,5 milijarde dolarjev za Nacionalne Inštitute za zdravje (NIH) in znotraj tega tudi pokritje Zerhounijevega predloga o financiranju Odprtega dostopa za vse raziskave financirane z javnimi sredstvi. Brez dvoma pomemben dogodek za zagovornike učinkovitega pretoka znanja.

Odprti dostop v novembru

Po reviji SPARC Open Access Newsletter, zvezek #80
povzemam pregled dogodkov na temo Odprtega dostopa v mesecu novembru, kot jih komentira Peter Suber. To je npr. vest o sprejemu načrta ameriških National Institues of Healths (NIH), da zagotovijo objavljanje raziskovalnih dosežkov oz. člankov iz takega dela v načinu Odprtega dostopa. Zdaj bo s sprejemom proračuna v kongresu v prejšnjem tednu to zares omogočeno. Vest je toliko bolj pomembna, če vemo, da bodo NIH največji javni plačnik biomedicinskih raziskav v svetu z vsoto 28 milijard dolarjev v letu 2005. Toliko bolj nenavaden in nerazumljiv pa je sklep britanske vlade v tem mesecu, ko je zavrnila predlog posebne parlamentarne komisije, da zagotovi prost dostop do raziskovalnih rezultatov iz javnega financiranja tudi v Veliki Britaniji . V novembru je bilo sporočenih tudi več nacionalnih iniciativ iz konteksta Odprtega dostopa, med odmevnejšimi so tiste iz Nizozemske, Avstralije, Italije, Indije, Namibije; Danske, Velike Britanije in Avstrije. Največji britanski naročnik biomedicinskih raziskav The Wellcome Trust načrtuje, da bo zavezal k Odprtemu dostopu celotno objavljanje, ki je rezultat njihovega financiranja in za ta namen bodo financirali tudi razvoj posebnega projekta t. i. "European PubMed Central" po ameriškem vzoru. In v novembru so objavljeni prvi predhodni rezultati obsežnejše študije Kaufmanove in Willsove o gospodarnosti objavljanja v modelu Odprtega dostopa; rezultati dajejo trdno in realno podporo tej obliki znanstvenega objavljanja. In še: v novembru je izšel novi obetaven spletni iskalec za raziskovalno rabo: Google Scholar; po napovedih naj bi Schoogle (kot mu hudomušno rečejo) močno podprl zagovornike, da ne rečem vernike Odprtega dostopa. Sicer pa sem o marsičem od tega obveščal že sproti pa vendar še več o vsem tem najdete v zgoraj citiranih novicah SPARC, ki se k nam vračajo vsak mesec in kjer najdete tudi obilje koristnih povezav.

Izgon GSR iz raja

Članek v The Scientistu opozarja, da je Nemčija s sprejemom novega zakona o gensko spremenjenih poljščinah postala dežela z najstrožjo tovrstno zakonodajo v Evropi. Zahteve zakona presegajo strogost Evropske direktive, posebno sporno pa je po mnenju raziskovalcev tega področja določilo, po katerem kmetovalec, ki goji gensko spremenjene rastline (GSR) jamči tudi za materialno škodo, ki jo s svojo prakso povzroči na sosednjih gensko nespremenjenih kulturah pa čeprav upošteva setvena navodila in ustrezno drugo zakonodajo. Komentatorji opozarjajo, da bo ta zakonodaja, ki predstavlja zmagoslavje za Zeleno stranko nemške vladne koalicije, pregnala iz države tako raziskave kot razvoj v segmentu rastlinske biotehnologije.

Schoogle...posrečeno, ali ne?

Scholar Google je, komaj se je pojavil, sprožil poplavo reakcij in komentarjev. Večinoma pohvalnih, vse do tega, da mu nekateri pripisujejo lastnosti revolucionarnega "premika paradigme". Informatik T. J. Sonderman mu je posvetil samostojen blog On Google Scholar, ki ga bo, sodeč po dosedanji vsebini, vredno slediti. Njegov kolega P. Jacso pa je oblikoval spletno stran za preskušanje z drugimi iskalci. Posebno mi je všeč, kako je Sonderman v naslovu svojega bloga duhovito okrajšal ime iskalca: pravi mu Schoogle; morda se bo pa to ime celo prijelo.

Učitelje "nategujejo", mar ne...

Z uveljavljanjem aktivnega pouka v naših visokošolskih programih na eni strani in z vse učinkovitejšim dostopom do kvalitetnih informacij preko spleta se med študentsko populacijo povečuje tudi »razvada« plagiatorstva. V delu je to pojav, ki temelji na nepoštenosti, deloma pa leži razlog, upajmo, da pretežno v nepoučenosti. Pogosto namreč študenti, ki uporabljajo spletne internetne vire menijo, da pri teh zaradi njihove vsesplošne dostopnosti ni potrebno navajati vira informacije in njenega avtorja. Problem je v svetu prepoznan kot zelo resen, saj ga kot značilno kategorijo goljufije zlasti na univerzah v tujini obravnavajo med hujšimi kršitvami študentskega etičnega kodeksa in ga tudi strogo kaznujejo. Dober uvod v tematiko si lahko pridobimo na izčrpni spletni strani o tem problemu, ki jo ureja prof. Lou Bloomfield, profesor fizike na Univerzi Virginia v ZDA. Na njegovem spletu najdete tudi brezplačen software za preverjanje tekstovne skladnosti različnih virov, kar je učinkovit način za odkrivanje plagiatov. Težave bodo seveda tam, kjer plagiator uporablja vir v jeziku, ki ni identičen jeziku njegovega izdelka; rešitev za tistega, ki preverja pristnost v tem primeru, je prevod krajšega odlomka, kar pa seveda zmanjša učinkovitost iskanja.

Nekaj dodatnih koristnih nasvetov in povezav do podobnih orodij najdete tudi na spletni strani Centra za informatiko in računalništvo pri The Higher Education Academy ali pa vam bo do prave poplave namigov pomagal Googlov iskalni poskus .

Vabim učitelje, da se tega problema temeljiteje lotijo, ne nazadnje, ker se moramo zavedi da tudi pri goljufanju velja tista slovenska: »Česar se je Janezek naučil, Janez zna« (vir. S. Prek: Ljudska modrost).

Kaj pravi razvijalec "Scholarja"

O Google Scholarju je zdaj mogoče prebrati nekaj misli, ki jih je prispeval njegov razvijalec Anurag Acharya in tudi koristne vtise Barbare Quint v njenem članku za Information Today, Inc.

Oglasil se je tudi urednik revije Search Engine Watch, Danny Sullivan in koristno komentiral novo pridobitev, napoti pa vas tudi na forumsko stran, ki zbira komentarje uporabnikov novega iskalca.

Priporočam tudi, da preberete, katere pomanjkljivosti novemu iskalcu očita Jay Bhatt na weblogu STLQ .

Še o Google Scholar-ju in Odprtem dostopu

V petkovem forumu o Odprtem dostopu v organizaciji revije American Scientist se je na objavo novega Googlovega iskalca Google Scholar z besedami odobravanja odzval tudi prof. S. Harnad iz Univerze v Southamptonu pač v luči pričakovanj, ki naj bi jih naj novi iskalec izpolnil pri nadaljnji uveljavitvi Odprtega dostopa (OA). Veliki guru OA Harnad pa opozarja, da ne smemo verjeti, kako bo nova storitev sama po sebi zagotavljala usluge OA. Jih bo le učinkoviteje posredovala, če bomo raziskovalci v čim večji meri objavljali po tem modelu. Vsekakor bo Googlova novost v povečani meri zagotavljal vidnost objav in jim tudi povečevala njihovo citacijsko odmevnost. Pogoj pa je, da jih objavljamo v OA. Po današnji oceni je v svetovnem merilu dostopnih v OA komaj do 20% revijalnih člankov: (1), (2), (3). Želimo si pač, da bi ob drugih vzvodih tudi Scholar pripomogel k osvojitvi preostalih 80%!

Za lažje razumevanje celotnega projekta OA morda ne bo odveč, če si ogledamo nekaj pomembnejših prispevkih Foruma omenjene revije v zadnjih petih letih, kot jih svetuje prof. Harnad:

"What Provosts Need to Mandate" (2003)

"University policy mandating self-archiving of research output" (2004)

"Mandating OA around the corner?"

"Guide for the Perplexed: Re: UK Select Committee Inquiry"

"Critique of PSP/AAP Critique of NIH Proposal"

"Critique of STM Critique of NIH Proposal"

In še nekaj dodatnih:

"Citation-Linking" (1999)

"Economic effects of link-based search engines on e-journals" (2000)

"A Search Engine for Searching Across Distributed Eprint Archives"

"Testing the citation-ranking search engine: Citebase" (2002)

"Scientometric OAI Search Engines"

"Need for systematic scientometric analyses of open-access data"

"How to compare research impact of toll- vs. open-access research" (2003)

"Measuring cumulating research impact loss across fields and time"

"Do Open-Access Articles Have a Greater Research Impact?"

"Early Download Impact Predicts Later Citation Impact"

"Self-Archiving Incentives: Download Impact Counts"

Google tudi za znanost...

Raziskovalci in informatiki, še posebno pa zagovorniki Odprtega dostopa (OA) smo se razveselili uvedbe novega iskalca, ciljno namenjenega pregledovanju in iskanju znanstvenih in strokovnih zapisov. Hiša Google je namreč v javno in brezplačno rabo sprostila iskalec Scholar Google, ki je trenutno še v beta verziji. Na sceni preiskovanja znanstvenega objavljanja je v zadnjem času tako prišlo do pravega prerivanja. Doslej je bilo za te namene najbolj popularno iskanje v Web of Science (WoS), ki pa je bila žal plačljiva usluga, zato smo zlasti naravoslovci radi posegali predvsem po uslugah zastonjskega NCBI PubMed-a. Kasneje smo vse več uporabljali tudi iskalec Scirus, ki ga je v odprti rabi ponujala založniška hiša Elsevier. In ta založnik nas je letos presenetil še s komercialno verzijo splošnega iskalca, z imenom Scopus. Scopus naj bi predvsem postal trda konkurenca WoS zaradi širšega zajema revijalnega fonda (WoS odbira iz 8.700 najbolj odličnih revij po ključu Thomsom ISI; Scopus pa iz 13.600 ocenjevanih revij svojega izbora) in zaradi možnosti citacijskega ocenjevanja.

Google je že dalj časa usposabljal svoj splošni iskalec za potrebe rešerširanja znanstvene publicistike in zadeva je končno dozorela v iskalec, ki poleg preiskovanja po načinu znanem že v klasičnem iskalcu, predstavlja tudi citacijsko bazo. Ponuja med rezultati namreč tudi število objav, ki citirajo najdeni dokument in od teh je nekatere mogoče tudi priklicati. Marsikdo bo obžaloval, da iskanja ni mogoče omejiti zgolj na objave, ki bi bile preverjene z oceno vrstnikov (peer review), drugi pa to zopet ocenjujejo kot prednost. Išče pa iskalec seveda vse objave, ki so dostopne v kateremkoli načinu Odprtega dostopa, kar bo nedvomno dodatna vzpodbuda, da se bodo avtorji še lažje odločali za objavljanje v tem načinu. Na nekaj slabosti novega iskalca pa nas vendar že opozarjajo tudi prvi ocenjevalci videnega, preberite npr. komentar v reviji Resource Shelf.

Črni ponedeljek za Odprti dostop

Vsem tistim v znanstveni srenji v Veliki Britaniji (posledično pa vsem njihovim številnim somišljenikom v svetu), ki so se v zadnjih letih trudili za uveljavitev Odprtega dostopa je odgovor britanske vlade ta ponedeljek prisolil krepko klofuto. Vlada je namreč zavrnila
priporočila v analizi posebnega odbora britanskega predstavniškega doma (House of Commons - HoC), ki je nastala v dolgotrajnem in študioznem delu številnih sodelujočih. Po besedilu proročila o analizi: »Scientific Publications: Free for all?« (o njej sem že pisal 20. julija letos tudi v tem blogu) naj bi v prihodnje znanstvene objave, ki so rezultat javnega financiranja, bile obvezane k javnemu objavljanju v odprtih arhivih znanja. Pobudi, ki jo je podpirala tudi britanska izobraževalna agencija JISC z uvajanjem alternativnih modelov publiciranja skozi več zadnjih let in ki naj bi bila izrazito koristna za vse udeležence v britanskih (in globalnih) raziskovalnih in izobraževalnih okoljih, se s tem seveda zelo slaba piše. V ozadju odklonilnega vladnega stališča, ki ga je med drugimi v dobrem delu pripravilo ministrstvo za trgovino in industrijo je najbrž pritisk lobijev profitnih založniških hiš, ki jih seveda prodor Odprtega dostopa zelo prizadeva, če ne celo ogroža. Natančen potek dogajanja je mogoče povzeti tudi iz parlamentarne spletne strani.

Kdo Vas posluša?

Če imate svojo spletno stran ali morda samo (web)log, vas bo morda zanimala možnost, kako lahko spremljate od kod prihajajo tisti, ki jih zanimajo vaše misli, vaši zapiski; zlasti še če s svojimi sporočili naslavljate mednarodno skupnost bralcev. Za ta namen lahko uporabite spletno orodje HitMaps, ki vam v zelo prijetni grafični ali bolje geografični obliki prikaže, od kod prihajajo »zadetki« dostopov do vašega spletnega naslova.

Če boste še malo bolj radovedni se sprehodite še po spletu razvojne skupine Knowledge Media Institute (KMI), kjer boste na strani Projects našli vrsto zanimivih softwareskih pripomočkov za kompleksno informacijsko podporo pri različnih opravilih (profesionalnih in razvedrilnih). In vsi ti pripomočki so uporabnikom prosto dostopni!

Ponovno kritično o IF

Znova je po objavi uredniškega komentarja 16. oktobra letos v ugledni reviji British Medical Journal – BMJ v znanstveni javnosti oživela razprava o ustreznosti Thomson ISIjevega dejavnika vpliva (Impact factor – IF ) kot oblike priznavanja odličnosti znanstvenega publiciranja. Do danes se je na uredniško kolumno odzvalo že 26 bralcev v glavnem s pomisleki do tega v marsičem spornega scientometričnega orodja.

Nacionalne vključitve v zlati Odprti dostop

Potem ko je pred dvemi leti britanska agencija informacijske tehnologije v visokem šolstvu JISC kolektivno vplačala članarino za vse britanske univerze v BioMed Central, lahko v letošnjem letu opazujemo še dve nacionalni pobudi celostnega nakupa članstva tega največjega elektronskega založnika znanstvene periodike. V oktobru sta tudi Norveška in Danska omogočili svojim raziskovalcem, da bodo poslej lahko brez plačila objavljali v zdaj že preko 150 uglednih revijah s področij biomedicinski in naravoslovnih ved (tretjina jih je zdaj tudi že vključena v ISIjevo merjenja dejavnika vpliva - IF).

Video intervju s prof. Harnadom

Bodisi s klicno, še bolje pa s širokopasovno povezavo (npr. ADSL) lahko prisluhnete in si tudi ogledate intervju znanega britanskega novinarja Richarda Poynderja s prof. Stevenom Harnadom, najbolj znanim zagovornikom zdaj že svetovno "razvpite" iniciative Odprtega dostopa (Open Access - OA). Opozorim naj, da za ogled potrebujete program Windows Media Player.

Zgovorni profesor Harnad nam v 25 minutah razloži obe osnovni paradigmatični obliki odprtega dostopa, t. i. zlati OA in zeleni OA, njun pomen in poskus napovedi prehoda druge oblike v prvo, ko bomo, kot upa prof. Harnad, kmalu v prihodnosti priče 100% OA. Sicer pa lahko njegovo uvodno vabljeno predavanje na isto temo najdete kot prezentacijo na letošnji oktobrski konferenci Symposium on Open Access to Knowledge and Scholarly Communication v Zuerichu (tam najdete v odprtem dostopu tudi ostale konferenčne prispevke) .

Nova OA revija v mikrobiologiji

Z veseljem sem ugotovil, da se je med novimi revijami, ki stopajo na vse bolj popularno pot odprtega dostopa (Open Access - OA) tudi mikrobiološka revija. Govorim o reviji International Microbiology - IM, ki je uradna publikacija španskega mikrobiološkega društva - SEM. Nikakor ne gre za novo revijo, saj je pričela izhajati že leta 1947 kot Microbiologia Espanola in je od leta 1998 med bralci pod sedanjim naslovom. Objavlja v angleškem jeziku znanstvene članke različnih kategorij iz vseh področij mikrobiologije in je indeksirana v številnih svetovnih bazah, med drugim tudi v odlični španski bazi elektronske znanstvene online knjižnice SciELO pa tudi v dveh bazah iz okolja Thomson-ISI: BIOSIS in CC/ABES.

Z letošnjo septembrsko (tretjo) številko vstopa IM v krog revij odprtega dostopa in o Odprtem dostopu so uredniki v tem zvezku pripravili tudi izvrsten uvodni članek o odprtem dostopu.

Kvadratne "bakterije"...

Potem ko smo jih doslej poznali zgolj po mikroskopskih slikah vzorcev iz naravnih okolij, je zdaj avstralskim mikrobiologom uspelo tudi vzgojiti kvadratne "bakterije". Te je prvi opisal že leta 1980 A.Walsby, ki je govoril še o bakterijah. Vendar je prva izolacija mikroorganizmov, gre pravzaprav za haloarheje v prav zares kvadratni obliki, uspela D. Burnsu šele leta 2002 iz avstralskih slanih jezer, zdaj pa je to tudi objavljeno v FEMS Microbiol. Lett. Kot pravi vodja raziskovalne skupine M. Dyall-Smith, uspevajo ti organizmi v vodah, skoraj zasičenih s soljo.

Forum visokošolske didaktike

Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) je k svojemu siceršnjemu virtualnemu stiku s člani in prijatelji društva po poti spletne strani zdaj dodalo še spletni forum. Kot pravi tajnik društva doc. dr. B. Mihevc, naj bi bil "Forum visokošolske didaktike" za člane SDVD, univerzitetne učitelje, asistente in tudi študente ter druge, ki se čutijo odgovorne za razvoj poučevanja in študija v slovenskem visokem šolstvu nova možnost za razpravo o vprašanjih, ki jih prinaša univerzitetna reforma, znana kot "bolonjska".

Pripravljen je genetski zemljevid goveda.

Sporočili so, da je uspelo gensko kartiranje goveda. Prvi grobi genski zemljevid so pripravili v mednarodnem konzorcijskem projektu, s težiščno vlogo na Baylor College v Houstonu (Texas, ZDA), za govedo pasme Hereford, pridružili pa se mu naj bi kmalu tudi zemljevidi drugih pasem.

Springer bo zavaroval dediščino...

Založnik Springer načrtuje, da bi odložil na spletu celotno vsebino svojih 1250 znanstvenih revij, vse do najstarejših iz leta 1886. Med njimi so npr. tudi članki Alberta Einsteina o teoriji relativnosti. Reuters poroča, da so se Springerjevi lastniki (Cinven&Candover) odločili v projekt vložiti 18 milijonov $.

Harnadovih deset let borbe za OA

Svobodni novinar Richard Poynder je v nedavnem članku "Deset let kasneje" v reviji Information Today hvalevredno obeležil desetletno zavzemanja prof. Stevana Harnada iz Univerze v Southamptonu (UK) za idejo Odprtega dostopa (Open access). Obletnica je vsekakor vredna omembe in občudovanja vztrajnosti najvidnejšega med borci za prost dostop do znanstvenih informacij v vseh različnih izvedbenih oblikah, ki jih je v teh letih predlagal.

Dodatna podpora NIH OA predlogu...

V septembru so predlog ameriških NIH o odprtem dostopu, potem ko ga je v avgustu podprlo 25 nobelovcev (o tem sem v tem blogu pisal 30. 8. letos), pisno podprli še: 9. septembra ameriška Gospodarska zbornica, 16. septembra Nacionalna akademija znanosti in 27. septembra Združenje ameriških univerz. O vsem tem obširneje piše prof. P. Suber v današnjem SPARC Open Access Newsletter, št. 78.