Povzetek vašega članka

Kot avtor članka bi gotovo radi, da bi vaš izdelek dosegel kar največji odmev. Del tega je vezano - nenavadno sicer zaradi skromne dolžine - na povzetek. Ker ste pri dolžini povzetka vezani na običajno stroge meje, ki jih postavljajo uredniki revij, je treba upoštevati nekaj priporočil, ki pripomorejo k učinkovitosti vašega prispevka. Dobro je opozoril na štiri napake, ki jih lahko zagrešite, v svojem blogu Neuroskeptic v zapisu Slab povzetek.    

Ali sebičnost v raziskovalni srenji narašča?

Sporočilo, objavljeno v blogu Spoonful of Medicine, ko povzemajo analizo urednice  revije Annals of Internal Medicine o vzorcih obnašanja avtorjev te revije lahko vse, ki zagovarjajo odprtost znanja, skrbi. Raziskovalci so namreč vse manj pripravljeni razkrivati ozadja svojih študij kolegialni srenji. To seveda pomeni slabo napoved za gibanja, ki verjamejo, da je odprtost informacij, začenši z odprtim dostopom, odprto znanostjo in odprtim izobraževanjem, temelj znanstvenega napredka.

Proverbiarium 317

Maxima de nihilo nascitur historia.
Iz niča nastane največja pripovedka.

Maxima enimst hominum semper patientia virtus.
Potrpljenje je vedno največja vrlina ljudi.

Maximum telum necessitas.
Nuja je najmočnejše orožje.

Čemu odprti podatki

Dober primer, kako je mogoče uporabiti pridobljene klinične ali laboratorijske podatke  za skupno korist  nam predstavi prispevek v Open Access Now. Multiple Myeloma Research Foundation (MMRF)  je pripravila portal MMRF Researcher Gateway, kjer bodo ponudili v odprti dostop genetske in druge raziskovalne podatke v upanju, da bo to pospešilo razvoj zdravljenja tega malignega obolenja.

Proverbiarium 316

Cave multos, si singulos non times.
Boj se množice, če se ne bojiš posameznikov.

Cave ne cadas.
Pazi, da ne padeš.

Cave tibi a silente aqua et muto cane.
Boj se tihe vode in psa, ki se ne oglaša.

ERC bo podprl arXiv

Evropski raziskovalni svet (European Research Council – ERC) se je odločil, da s (sicer simbolnim) prispevkom podpre delovanje ameriškega spletnega repozitorija arXiv, ki deluje na Univerzi Cornell in objavlja predodtisne članke na več področjih, a s posebnim poudarkom na področju fizikalnih ved. 

Berkman Center na Univerzi Harvard

Na Univerzi Harvard deluje raziskovalni inštitut s polnim imenom Berkman Center for Internet and Society.  Med cilji, ki označujejo tudi projektne naloge, mi je posebno všeč tale:

“…we envision a growing opportunity to use Internet technologies to improve the ways that we teach, learn, and make information accessible to citizens around the world…”

in tudi ta:

“…we see an enormous need to bring clarity to the conversation about the Internet’s  impact on democracy…”.

Prijateljem Twitterja bo gotovo zanimiva lista tviteratov povezanih s Centrom Berkman, ki jo je na svojem Twitterju objavil prof. dr. Peter Suber, tudi sodelavec Centra.

PeerJ

Zdaj srečujemo v znanstveni publicistiki logo PeerJ že več kot eno leto, zato je najbrž ta portal znan večini. No, pravzaprav ne gre za portal, ampak za poskus odprtodostopnega revijalnega digitalnega medija, ki naj istočasno uveljavlja odprto dostopnost objavljenih raziskovalnih vsebin in tudi promovira nove oblike kolegialnega ocenjevanja. Ta trenutek v PeerJ pokrivajo biomedicinske vsebine. Zanimiv je nabor avtorjev in ustanoviteljev, pri čemer sta svoje publicistične izkušnje povezala P. Binfield, ki je včasih bil pri PLOS One in J. Hoyt, ki je deloval pri Mendelyju. Konceptualno in materialno pa je pomembno sodeloval internetni vizionar Tim O’Reilly. Revija PeerJ ima poleg revijalne identitete, ki jo danes spremljajo že v večini indeksnih portalov tudi svoj servis predodtisov PeerJ PrePrints. Presenetljiv je njihov poslovni model, ne zahtevajo namreč naročila za bralce, saj so vsebine v odprtem dostopu in ne zaračunavajo avtorjem stroškov objave, zato pa si avtorji z enkratnim  vplačilom članarine zagotovijo doživljenjsko pravico objavljanja (število letnih objav je sankcionirano z višino članarine). 

Da si je PeerJ pridobil svoj krog prijateljev in občudovalcev dokazuje tudi letošnja aprilska nagrada revije The Chronicle of Higher Education, ki je označila PeerJ za inovacijo leta.

Proverbiarium 315

Regnum regno non praescribit leges.
Kraljestvo ne predpisuje zakonov kraljestvu.

Requietus ager bene credita reddit.
Odpočita njiva dobro vrača kredite.

Rerum omnium magister usus.
Izkušnja je učitelj vsega.

Jubilejni dosežek DOAJ

Direktorij odprtodostopnih revij (Directory of Open Access Journals – DOAJ) je dosegel zavidljiv rezultat in to v jubilejnem desetem letu obstoja. V revijah, ki jih je mogoče najti v njegovem indeksu, je dostopnih že milijon in pol člankov.

Proverbiarium 314

Noscitur ex sociis, qui non cognoscitur ex se.
Prepoznaš ga po tovariših, kogar ne prepoznaš po njem samem.

Nudo detrahere vestimenta me iubes.
Nalagaš mi, da slečem golega.

Nulla est gloria praeterire asellos.
Ni slava prehiteti osle.

OA v Evropskem raziskovalnem prostoru

Brez dvoma boste z radovednostjo prebrali poročilo ERA, ki pričenja s tem uvodom:

To poročilo je pregled in analiza strategij odprtega dostopa (OD)do recenziranih publikacij v Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA), v Braziliji, v Kanadi in v ZDA začenši z letom 2000. Analiza raziskuje strategije, ki imajo za cilj podpreti OD (npr. iniciative raziskovalcev in institucij) in razpravlja o tem, kako je mogoče spremljati in okrepiti uveljavitev OD.  Analizo podpirajo ugotovitve v literaturi o globalnem uveljavljanju OD od leta 2000 in komentarji na teme in razprave, ki spremljajo to gibanje.

Proverbiarium 313

Lacrimae nostri pars optima sensus.
Solze so najboljši del našega čustvovanja.

Laesa etiam ovis repugnat.
Ranjena se tudi ovca upira.

Laetificat stultum, qui scit promittere multum.
Razveseljuje bedaka, kdor veliko obljublja.

Dobili smo mobilni COBISS

Pojdite na spletno stran AppStore (za naprave iOS) ali Google Play (za naprave Android) in si naložite na svojo tablico ali pametni telefon aplikacijo mCOBISS. Želim vam veliko veselja z njo.

Proverbiarium 312

Ferro nocentius aurum.
Zlato je bolj škodljivo od železa.

Ferrum cessans rubigine sordet.
Železo, ki ni v uporabi rjavi.

Ferrum ferro exacuitur.
Železo ostrimo z železom.

Nov založnik z 199 revijami OD

Tokrat so zagovorniki odprtega dostopa (OD) pozorno prisluhnili vesti , ki prihaja iz Avstralije. Kot lahko preberemo na blogu Scholarly Open Access, založnik TS Publications pripravlja izdajo 199 revij, ki bodo bralcem na voljo v načinu odprtega dostopa. Obsežnost projekta vzbuja pri opazovalcih in tudi pri poznavalcih upravičeno skepso. 

DiKUL bo prenovljen

Obvestilo iz Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (preko FB)najavlja nov DiKUL portal; poglejmo kaj pravijo:

“1.10.2013 bomo prešli na novo portalno opremo, zasnovano na drugačni (hitrejši) tehnologiji iskanja. Ker gre za povsem nov portal, žal ne bo možno avtomatsko prenesti podatkov, ki jih imate shranjene v osebnih profilih (podatki o najdenih člankih, priljubljena iskanja...). Zato vas prosimo, da do 30.9.2013 vse podatke iz vaših osebnih profilov shranite (izvozite v datoteke na vašem računalniku, si jih pošljete po elektronski pošti ali prepišete na papir). Po tem datumu stari portal niti omenjeni podatki ne bodo več na voljo.”

Hitrejši in verjamem, da tudi sicer posodobljen portal bo seveda dobrodošel.

AMEBIS vabi v okolje Termania

Vas je pri vašem strokovnem delu kdaj zamikalo, da bi sami ali s kolegi(cami) pričeli ustvarjati svoj slovar. Podjetje AMEBIS vas vabi v svoje okolje Termania. Iz uvoda k njihovemu vabilu povzemam začetne misli:

“  Se morda soočate s kakšno od naslednjih težav:
- Ste morda že avtor slovarja in bi radi izboljšali njegovo funkcionalnost?
- Želite spremeniti obliko svojega slovarja iz knjižne v elektronsko ali obratno?
- Imate željo vsebinsko prenoviti obstoječi slovar, pa nimate pravega orodja?
- Bi radi izdelali nov slovar in ga dali v uporabo, pa ne veste kako?
- Bi radi ob strokovni podpori to storili zelo hitro, zelo enostavno in zelo poceni?”

Preberite si njihovo povabilo k sodelovanju.

Proverbiarium 311

Pelle sub agnina latita mens saepe lupina.
Pod ovčjim kožuhom se često skriva volčja duša.

Per durum Gloria anhelat iter.
Slava sope na težki poti.

Peregrinus in patria.
Tujec v domovini.

Globalni dostop do znanstvenih podatkov

Thomson Reuters je objavil belo knjigo “Unlocking the Value of Research Data”, v kateri povzema težišča nedavne razprave na Forumu industrijskih ekspertov. Po njihovi objavi za tisk povzemem poudarke iz razprav:
- zagotoviti enoten dostop do različnih raziskovalnih produktov, upoštevaje omejitve v dostopnosti podatkov,
- ugotavljanje kvalitete podatkov, ki (še) niso bili v procesu kolegialne presoje,
- poiskati načine spodbude za raziskovalce, da bo njihovo delo ustrezno vrednoteno,
- presoditi odprti dostop in kaj zasluži zaščito avtorstva in kaj ne,
- kako preoblikovati založniško prakso iz modela “plačaj in beri” v “plačaj in objavi”,
- kakšne naj bodo nove oblike presoje raziskav.

Ne gre pozabiti (podatek iz študije), da obseg znanstvenih podatkov skokovito narašča in naj bi se v dekadi 2010 do 2020 povečal za 44 krat ter dosegel 2020 volumen 35 ZB (zetabajtov – 10²¹ B).