Kopičijo se dokazi, da OD značilno povečuje vpliv

Tudi najnovejša bibliografija, ki so jo pripravili pri OpCit Projectu nam zdaj že res s številnimi svežimi študijami nedvoumno potrjuje Lawranceovo tezo, da Odprti dostop (OD) močno širi in povečuje objavam vpliv, merjen s citiranostjo, med raziskovalnimi vrstniki. Raziskovalci pa še vedno, kot da ne verjamemo...?

Vzpodbujen s francoskim prevodom Suberjeve informacije A Very Brief Introduction to Open Access sem se odločil da ta koristen tekst prevedem tudi v slovenščino. Ta prevod je značilen primer uporabe principov Odprtega dostopa (OD), ko za prevod ne potrebujem posebnega dovoljenja avtorja, saj mi je ta omogočen s splošnimi načeli OD, deklariranimi z izjavami: iz Budimpešte, iz Bethesde in iz Berlina. Edino, kar mora prevajalec navesti je izvor originalnega teksta.

Challenged with the French translation of Suber’s A Very Brief Introduction to Open Access I decided to translate this useful information also into Slovenian. This translation is a typical demonstration of the Open Access (OA) rules, where the translator doesn’t need a special permission from the author, as this is assured already with the settled principles laid down in the declarations from Budapest, Bethesda and Berlin. The translator must only indicate the original source.

pri NIH so neodločni...

Razočaranje med privrženci Odprtega dostopa ob kolebanju ameriških NIH pri uveljavljanju objavljanja člankov, t.i. »postprintov«, v odprtem depozitnem arhivu PubMed Central, po šestmesečnem embargu in z najavo možnosti, da bi zamik lahko bil dolg celo leto dni, je veliko. Kot kaže je v politično negotovem okolju ameriške administracije pritisk velikih založniških hiš vendarle uspel. To pa pomeni, da je v zadnjem času, po nečastnem umiku soglasja vlade koncem lanskega leta k podobnemu predlogu v Veliki Britaniji, zdaj že drugič bilo ustavljeno obetavno napredovanje Odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki.

SCI in IF potrebujeta prenovo

V nedavnem prispevku v forumu revije American Scientist o Odprtem dostopu nam prof. Harnad znova ponuja zanimiv predlog, ki tokrat zadeva izboljšavo ISI-jevega citacijskega indeksa (SCI), ki mu avtor očita grobost pri vrednotenju raziskovalnega vpliva. Harnad predlaga uvedbo »citacijskga ranga« (»CiteRank«), ki bi ga dobili po rekurzivni metodi vrednotenja citiranja. Po njegovem predlogu bi npr. članek, A, ki citira članek B ne vrednotili zgolj kot enoto, ampak kot mnogokratnik enote v odvisnosti od števila citiranj, ki jih prejme sam citirajoči članek A. Idejo naj bi napajala rešitev, kot jo je uporabil Google za svoj PageRank in tudi zato predlaga Harnad ime "CiteRank". Pri Googlu so rešitev, zanimivo, razvili iz ISIjevega citacijskega rangiranja člankov, jo nadgradili, vendar ta izboljšava ni našla poti nazaj k ISI-ju predvsem zaradi tržno političnih razlogov, saj bi tak izračun najbrž ključnim, večjim revijam, ki predstavljajo hrbtenico ISIjeve baze, zmanjšal njihove faktorje vpliva. Sicer pa naj bi podobno rekurzivno načelo uporabljali tudi pri drugem citacijskem servisu, namreč pri Citeseeru.

Nadaljevanje Harnadovega predloga zadeva dodatno preštevanje uporabe informacijskih virov. Njegov doktorand Tim Brody je namreč ugotovil, da so spletni dostopi oz. kopiranja (»downloads«) skupaj s številom citatov boljši napovednik vpliva kot samo seštevanje citiranja, zlasti pa je tak način koristen za ugotavljanje zgodnje odmevnosti. Harnad dodaja še, da bi v celovit izračun vrednotenja vključili tudi anketno pridobljene podatke o člankih, ki bi jih raziskovalni vrstniki v preteklem letu ocenili kot najbolj vplivne. Nekaj, kar nas spominja na rešitev, kot jo BioMed Central ponuja v servisu Faculty of 1000 . In potem Harnad predlaga še, da bi vključili v kompleksno regresijsko enačbo za presojo raziskovalnega vpliva tudi utež dobljeno iz kocitacijskega faktorja, razen tega pa opozarja, da je treba skrbno preveriti motnje, ki jih vnaša samocitiranje, ne zgolj avtorjev, ampak tudi revij.

Zanimiv informacijski pripomoček

Opozoril bi vas rad na zanimiv in koristen spletni pripomoček. Kot opisuje svoj izdelek avtor Richard Cameron, podiplomski študent na Univerzi v Manchestru je »…CiteULike brezplačna spletna podpora za akademsko srenjo s katero lahko raziskovalci shranjujejo, organizirajo in si posredujejo članke, ki jih prebirajo. Ko najdete na spletu članek, ki vas zanima, ga zgolj z enim klikom shranite v svojo osebno knjižnico. CiteULike samodejno izbere podrobnosti citata, tako, da vam jih ni treba ročno vnašati – vse opravite iz svojega spletnega iskalca in brez posebnega dodatnega softwarea. Ker je vaša knjižnica shranjena na Spletu je dostopna iz vsakega povezanega računalnika in ugotovite lahko tudi kdo prebira iste članke kot vi. Odkrivate literaturo, ki je drugače morda ne bi zasledili«. Slabost orodja, ker je pač še v beta verziji, je v tem, da pokriva ta trenutek šele del spletnih bibliografskih portalov, a nekatere res pomembne (npr.: Association for Computing Machinery (ACM) portal, American Geophysical Union, American Meteorological Society, arXiv.org e-Print archive, CiteSeer, IngentaConnect, JSTOR, MetaPress, PLoS Biology, PubMed, PubMed Central, ScienceDirect in Wiley InterScience), vendar avtor pridno dodaja nove. Za učinkovitejšo orientacijo pri delu svetujem, da si preberete članek D. Chudnova in J. Frumkina o njunih izkušnjah z novo spletno pridobitvijo.

SciX se uveljavlja

Prof. Dr. Bob Martens iz dunajske Univerze je s svojim odložiščem ELPUB Digital Repository v katerem po principu Odprtega dostopa torej v polnem tekstu hrani konferenčne članke od leta 1997, izvrstno dokazal uporabnost SciX tehnologije tudi za podporo znanstvene in visokošolske informatike. Spomnili se bomo, da je pri razvoju tega orodja imel pomemben delež prof. dr. Žiga Turk iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske Univerze, saj je projekt Evropske skupnosti na to temo tekel pod njegovim vodstvom. Žal ostaja ta koristen informacijski pripomoček doma neizkoriščen, ali pa me bo bolje obveščen bralec lahko poučil, da se motim? Bil bi vesel tega.

RSS širi vpliv in uporabnost

RSS je svojevrsten neologizem (tudi ker naj bi njegov akronim skrival vrsto pojmov, npr.: Rich Site Summary ali RDF Site Summary ali Really Simple Syndication) in kot spletna tehnologija postaja vse bolj zanimiv tudi v posredovanju znanstvenih informacij, kot nam želijo pojasniti Hammond in sod. (2004) v decembrskem članku D-Lib Magazine-a. Popularnost RSS raste vzporedno z naraščanjem priljubljenosti blogov in wikijev, ki učinkovito izkoriščajo prednosti te zveze za učinkovito informacijsko povezljivost različnih spletnih medijev. Nekaj o njegovi prostrani raznolikosti lahko najdemo na DMOZ-ODP spletnem direktoriju. Kratka zgodovina RSS je taka.

Preživela steklino.

Nenavadna, a razveseljiva in vzpodbudna vest (in še ena vest in še druga vest) prihaja iz Wisconsina (ZDA), kjer so po 11 tednih iz bolnišnice odpustili 15 letno deklico, ki naj bi preživela steklino brez zaščitnega cepljenja, a ob podpori inovativne terapije, kar je prvi tak primer v svetovni zdravstveni literaturi, saj so vse druge ozdravitve uspele z uporabo specifične vakcinalne zaščite.

Google Scholar še boljši...

Kot nas obvešča Gary Price v svojem blogu Resource Shelf, so pri Google Scholarju dodali v rubriki izboljšanega iskanja Advanced Scholar Search tudi možnosti izbire iskanja po datumu, avtorju ter naslovu in imenu publikacije. In priporočljivo si je prebrati navodila za tak poglobljen iskalni manever.

"Poplava" digitalizirane pisne dediščine

Tole, boste rekli, je zastarela vest. Res, samo dan kasneje, ko je Google objavil svoj načrt virtualne veleknjižnice (o čemer pišem tudi 17. decembra v tem blogu) , so 15. decembra letos tudi pri Internet Archive sporočili svetu svoj načrt, da so sklenili dogovor z desetimi (!) velikim svetovnimi knjižnicami o digitaliziranju knjižnih zalog, ki niso (več) predmet avtorske zaščite in njihovi sprostitvi v Odprti dostop na spletu. Ti dve prvovrstni novici bosta gotovo označili konec leta 2004 kot dogodka najodmevnejše teže.

Časovni trak Odprtega dostopa - Open Access Timeline

Bliža se konec leta in na vseh področjih delovanja pripravljajo obračune. Prof. Peter Suber, ki ga upravičeno pogosto omenjam v tem blogu, je to bilanco pripravil za gibanje Odprtega dostopa, še več, časovni trak je raztegnil v zgodnja obdobja te ideje, ki sega v čas devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bilanca je markantna, dogodki zadnjega leta pa tudi zelo spodbudni in res nerazumljiva je kritična ocena nekaterih tržnih založnikov, ki razglašajo, da Odprtemu dostopu pojenjujejo moči. Pregled dokazuje prav nasprotno! Srečno Novo velja zaželeti Odprtemu dostopu in vsem, ki ga podpirajo, tudi v letu 2005. In seveda pridno bomo prebirali Suberjev blog.

The New Year is approaching and in all areas one is preparing balances of the past. Prof. Peter Suber, legitimately very frequently mentioned in my blog, has prepared such a yearly balance for the Open Access (OA) Movement, and even more, he stretched the timeline into the early starting of the OA in the nineties of the last century. The whole balance is remarkable, also the results in the last year are very stimulative, and it is impossible to agree with some publishers on the market who are claiming that the idea of the OA is losing momentum. The review proves differently. So, a Happy New Year to Open Access and to all its’ protagonists. And we shall meet in Suber's blog.

In še ena na temo Berlinske deklaracije

Ali se bodo slovenske univerze kaj zganile, če jim povem, da je 32 rektorjev italijanskih univerz 5. novembra letos podpisalo t. i. Mesinsko deklaracijo, kjer se pridružujejo izhodiščem Berlinske deklaracije. In malo za tem, 11. novembra, se je Berlinski d. pridružila tudi avstrijska rektorska konferenca. In tudi to je zanimivo: 25. oktobra so udeleženci konference ruske Narodne knjižnice podpisali St. Peterburško deklaracijo z jasno izraženo podporo načelom Odprtega dostopa.

Čas pa mineva

Berlinska deklaracija o Odprtem dostopu do znanja v znanosti in humanistiki je 22. oktobra letos dopolnila že svoje prvo leto, podpisovanje podpore, ki sledi splošnemu pozivu v zaključku deklaracije pa ne pojenjuje. Zadnji podpis npr. je z datumom 15. december letos, ko se je iniciativi pridružila Univerza Zuerich. Spomnimo se takratnega poziva, ki so ga zapisali v Deklaracijo: »Vabimo vlade, univerze, raziskovalne institute, raziskovalne agencije, fundacije, knjižnice, muzeje arhive, strokovna in znanstvena združenja, ki jim je skupna vizija izražena v Berlinski deklaraciji o Odprtem dostopu do znanja, da se pridružijo podpisnikom deklaracije«. In prav nerazumljivo je, da med dosedanjimi 53 podpisniki najdemo predstavnike ustanov iz praktično vseh držav nekdanje petnajsterice Evropske skupnosti, pa nobene podpisnice iz deseterice novopristopnic. In vendar bi prav pri teh državah lahko pričakovali izrazito soglasje z vizijo in cilji Odprtega dostopa, ko s pospešenimi koraki poskušamo dohiteti druge v Evropskem raziskovalnem in Evropskem izobraževalnem prostoru. Ali pa morda ne verjamemo v deklarativno izražanje načrtov in priložnosti, ki nam jih skušajo dopovedati drugi…?

Googlova veleknjižnica

Komentarji o najnovejšem projektu Googla, ko želijo prenesti v digitalno obliko in ponuditi bralcem v spletu 15 milijonov knjig iz zalog petih pomembnih svetovnih akademskih knjižnic, ne ponehajo. Od trdih, kritičnih razmišljanj z očitki o trženjski naravnanosti, kot jih najdemo v članku v Library Juice, do razmišljanj o vizionarski dimenziji tega projekta, kot jih je zapisal Bob Caylor v uvodniku časnika News Sentinel. In čeprav opazovalca najbrž prešine vznemirljivo pričakovanje nečesa res velikega, kot je to mogoče začutiti tudi iz besed Ronalda Milneja iz Univerze Oxford, ki jih citira Financial Times: ..."To bi lahko bilo pomembno, kot je bila iznajdba tiska v smislu, da bo ogromno količina znanja z lahkoto ponujena bralcem po svetu." Pa vendarle velja še počakati s končno oceno, vsaj do trenutka ko bo po rezultatih mogoče oceniti tudi uporabnost.

S CABI v nove čase...

Kako se z novimi izzivi časa, označenimi z digitalizacijo informacij in virtualizacijo medijev, spopadajo v preteklosti s klasičnimi modeli močno uveljavljeni vzdrževalci informacijskih baz in znanstveni založniki, izdaja intervju z dvema direktoricama iz vodilne britanske hiše kmetijske informatike, iz Commonwealth Agricultural Bureaux International – CABI, ki je bil objavljen v reviji Research Information .

... in šli bomo v harvardsko in še katero knjižnico...

To, da nas zdaj pri Googlu že skoraj dnevno presenečajo z vedno novimi informacijskimi orodji me sili, da ga znova omenjam v tem blogu. Naj torej potolažim bralce, da nisem plačan od Googlovih, da bi jim delal nekritično reklamo, le njihovi koraki me tako navdušujejo, da o tem pišem. Tokrat o novem projektu Google Print , ki ga načrtujejo med drugim z univerzo Harvard, kjer so začeli z digitalizacijo 40.000 tekstov od skupne zaloge 15 milijonov volumnov, Google pa bo materiale, ki so v javnem dostopu (public domain) ponudil v splošno uporabo na spletu. Ob tem bo omogočeno tudi tekstovno preiskovanje materialov, ki so avtorsko zaščiteni. Več o tem si je mogoče prebrati na spletni strani univerzitetne knjižnice Harvard z odgovori na vprašanja o tem projektu. Podobne projekte načrtuje v prihodnje Google še z nekaterimi ustanovami (uni. Oxford, uni. Stanford, uni. Michigan in New York Public Library). Kdaj bodo radovednežem na voljo prvi rezultati projekta, še ni znano.

veliko branja o Odprtem dostopu

Posebna številka revije Serials Review letnika 2004 (vol. 30, zvezek 4, strani 257-381) je v celoti posvečena Odprtemu dostopu (Open Access) in tudi založnik Elsevier je zanjo velikodušno dovolil odprti dostop. Ponujena nam je obilica relevantnega branja o tem aktualnem fenomenu, ki buri duhove raziskovalcev in informatikov v zadnjih letih in obeta, da bo
s časom spremenil globalno dostopnost znanstvene publicistike.

Kdaj dostop do vsega znanja

Ker sem bil opozorjen, da bo jutri predaval Brewster Kahle, digitalni knjižničar in spletni informatik, soustanovitelj Internet Archive, še prej pa lastnik Alexe in razvijalec WAISa, na temo "Universal Access to All Knowledge" na Library of Congress, sem pobrskal po spletu in našel video clip njegovega predavanja na isti lokaciji na podobno temo izpred dveh let. Imel sem lep večer ob poslušanju in gledanju prepričljivega vizionarja virtualnega posredovanja znanja, užitek, ki ga priporočam vsakomur.

in se Google Suggest

Koristno dodatno pomoč pri spletnem iskanju, zlasti v neznanem področju, ponuja nova izvedenka iskalca z imenom Google Suggest. Z zaporednim dodajanjem črk v izbranem geslu nam iskalec prikaže število zadetkov za vsak vnos v naraščajoči besedi, kadar ta predstavlja samostojno geslo.

Pri višjih oblikah guglanja (iskanja z Google iskalcem) je lahko zelo koristna tudi aplikacija GAPS - Google API Proximity Search. Določimo lahko namreč največjo razdaljo med dvema gesloma oz. drugače: ugotovimo lahko katere različne besede (od maksimalno treh) ležijo med dvema gesloma.

O Google Scholarju zares kritično

Zelo neprizanesljivo presojo novega iskalca Scholar Google je na osnovi temeljitega preskusa pripravil Peter Jacso.