Koncepti odprtosti v ustvarjanju in prenosu znanja

Jiscovo poročilo Open by default? skuša odgovoriti na vprašanje kako je mogoče kar največ doseči v raziskovanju, izobraževanju in usposabljanju z vgrajevanjem načel odprtosti. Najpogostejše oblike takega pristopa najdemo v rešitvah odprtega dostopa publikacij, odprtih raziskovalnih podatkov, odprtega računalniškega programja, praks odprtega izobraževanja in odprte znanosti.

Na spletu Wonkhe o odprtem dostopu

Če vam je blizu tematika visokega šolstva, bodisi v zadevah organiziranja, upravljanja, kadrovanja in vrednotenja sistema, boste našli veliko zanimivega na spletu Wonkhe.  Npr. o temi odprtega dostopa je vreden branja izčrpen članek Steela in Kernohana.

Wikipedija in odprti dostop

Vloga Wikipedije v gibanju odprte znanosti je vse bolj prisotna. V želji povečati učinkovitost prenosa celostnega znanja se pojavljajo nove rešitve v WikiData iniciativah. Ena takih je predlog  o bazi WikiCite, ki bi naj predstavljala osrednji bibliografski repozitorij povezanosti informacij med različnimi projekti Wikipedije, kot nam to predstavi D. Prior v svojem članku. Pri tem je seveda odprtodostopnost objav še kako pomembna v doseganju cilja univerzalne dostopnosti in preverljivosti znanstvenih objav. Še več, prav vključenost odprtega dostopa v citiranju virov znanja povečuje tudi sam vpliv v odprtem dostopu objavljenega znanstvenega opusa.

Zapitek

Ta zgodba mi je všeč: "Dva znanstvenika stopita v bar; pijačo sta prinesla s sabo, za zapitek pa plačala 5000$..."  ...res odlična metafora znanstvenega objavljanja.

Two academics walk into a bar. They bring their own drinks & pay $5000.

It's an #OpenAccess #publishing metaphor...

— William Morgan, PhD (@willmorgan66) August 27, 2017

 

Spletni pouk

Vsaj dva stavka v prispevku Freda Lokkena na strani Inside Higher Ed sta me vzpodbudila k temu pisanju: "...nekako polovico ameriških univerz bodo zaprli ali bodo bankrotirale v 10 do 15 letih."  in "Spletni pouk je s šestimi milijoni študentov vpisanih v spletne vsebine na (ameriških) univerzah in kolidžih postal sprejemljiva oblika poučevanja." In oboje me je utrdilo v prepričanju, da je prehod v nove učne oblike pri nas preveč obotavljiv.  

100 nabolj vplivnih fotografij

Gotovo je vreden ogled te revije stotih najbolj vplivnih fotografij vseh časov ( kot jih ponuja revija Times ).

Polovica znanstvenih objav v OD

Skoraj polovica novih znanstvenih člankov je danes že na voljo v odprtem dostopu, nas opozarja revija THE. Avtor ugiba, ali to ni že  meja, ko bodo ustanove pričele odpovedovati plačljive revije. Analiza kaže, da je dostopnih že 19 milijonov člankov in da je njihova citiranost za 18% večja od poprečja.

Kako tehnologija spreminja izobraževanje?

Pogosto si zastavljamo vprašanje  kako nove tehnologije spreminjajo izobraževalne vzorce. Del odgovorov na vprašanje najdete v intervjuju pedagoga Matt Harris, ki ga je redno mogoče srečevati kot govorca na konferencah o izobraževalnih metodah. 

O stanju v odprtem dostopu.

Članek Piwowarja in sod. vam bo dal kar nekaj dela. Vam pa ponuja prav zanimivo analizo odprtega dostopa (OD) z odgovorom na marsikatero vprašanje, ki ste si ga gotovo že zastavili ko ste sledili usodo iniciative OD.  In lahko se s komentarji vključite v odprto presojo objavljenega dela  

Znova Beallova lista?

Skupina izraelski raziskovalcev je s prispevkom v ResearchGate predstavila ozadje umika Beallove liste, ki je do letošnjega januarja opozarjala na "plenilske revije in založnike" v odprtem dostopu ("predatory scholarly open-access publishers"). V nadaljevanju pa so avtorji nato na raziskovalno javnost naslovili poziv, da bi vendarle bilo treba obnoviti poslanstvo nekdanjega spiska, saj plenilske revije v precejšnji meri ogrožajo uveljavljanje odprtega dostopa.

Prihodnost znanstvene knjižne publicistike

Na spletni strani UCL Press si lahko v odprtem dostopu ogledate prispevke, ki so nastali (in ki še nastajajo) v British Library projektu z naslovom The Academic Book of the Future.  Avtorji iz akademskega okolja, založništva, knjižničarstva in knjigotrštva razpravljajo o sedanjosti in prihodnosti znanstvene knjižne literature.

Z odprtim dostopom in odprtimi podatki tudi odprta etika

Kalev Leetaru se v julijskem Forbesu sprašuje "ali naj odprti dostop in odprte podatke spremlja tudi odprta etika". Zlasti ko so vpletene raziskave s t.i. velikim podatkovjem, ki ga ustvarjajo npr. tudi družbena omrežja in o čemer govori tudi prispevek na blogu Pravo v dobi velikega podatkovja.

Kako uporabiti odprti dostop

JISC v šestih kratkih navodilih seznani uporabnika: z definicijo odprtega dostopa (OD),  s skladnostjo OD, z načini uporabe OD, z vplivi in učinki OD in s stroškovno platjo OD.

Promocija bloga v družbenem omrežju

Če svoje misli zapisujete v blogu imate najbrž željo, da bodo (pre)brane. V zajemanju bralcev si lahko pomagamo tudi s konkurenčnimi družbenimi mediji kot promotorji. Vendar je dobro vedeti, da je zaradi specifike njihovega vpliva zaradi različne oblike in vsebine, potrebno obliko vašega vsakokratnega zapisa temu prilagoditi. O tem zelo koristno piše M. Tamble v spletnem servisu Social Media Examiner.    

Kljub vsemu Wikipedija

Spornost uporabe Wikipedije (W.) kot informacijskega vira je dilema stara 16 let, kot sama W. Pa vendar so se pomisleki o zanesljivosti zapisanega v zadnjih letih močno zmanjšali. Najprej zaradi številnih izboljšav v načinu urejanja W., nato pa tudi zaradi kvantitativnih študij o kvaliteti zapisov, ki kažejo primerljivost tega vira z drugimi, redakcijsko bolj dorečenimi viri.  Najpogosteje tu srečamo primerjavo z Encyclopaedio Britannico, kot npr. tukaj. Simpatičen krajši zapis na Leeds University Library blogu, ki se loteva nekaterih vidikov uporabe W. v akademskem pretoku informacij me je vzpodbudil k temu zapisu.

In ko sem že pri blogariji naj ponovno izrazim svoje začudenje, da v vseh letih obstoja spletne strani ljubljanske Univerze snovalci in uredniki niso znali umestiti tudi možnost uporabe bloga za komunikacijo v univerzitetni skupnosti, tudi ne v zadnji temeljitejši prenovi spleta. Pa bi se bilo mogoče zlahka nasloniti na izkušnje številnih univerzah v svetu.   

Elsevier je lahko zaskrbljen

Kot lahko preberemo v TheScientistu se v Nemčiji močno krepi odpor proti velikim znanstvenim založbam; številne univerze namreč napovedujejo odpoved dosedanjih pogodb npr. z Elsevierjem.

"Plenilske" revije

S povečevanjem priljubljenosti odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki se je kmalu pojavil in nato pričel naraščati pojav t.i. plenilskih (predatory) revij. Pojavijo se založniki, ki jim cilj ni znanstvena kredibilnost objav, ampak pridobitev materialne koristi do avtorjev. O tem, kako je mogoče presojati vprašljivost  ponudnikov se je razpisala C. Prater iz skupnosti AJE.

"DA" za nove tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

Uspešen repozitorij

Vsekakor je dober primer uspešne odprtodostopne depozitne knjižnice Caltechov splet CaltechAUTHORS.  Potem ko so pričeli v letu 2008 so dosegli že 10 milijonov dostopov. S svojimi 50.000 članki in 8.000 knjigami so vsekakor zavidanja vredna zakladnica strokovnega branja.

Znanstveno založništvo: kako naprej?

Da je mogoče javnosti predstaviti kontroverznost znanstvene publicistike tudi na poljuden način in pri tem ob navezavi na spotakljivo tajkunsko usodo enega od ključnih založnikov zgodbi dodati bralno atraktivnost, nam dokazuje nedavni članek »Ali je vznemirljivo donosna dejavnost znanstvenega založništva slaba za znanost?« v TheGuardianu. Vsekakor bo zgodba, ki je sicer znotraj raziskovalne skupnosti znana saj ji je ta več ali manj nemočno izpostavljena, zdaj vendarle dosegla bralce, ki ozadja pač ne poznajo a so morda nekatere segmente  dogajanja (npr. gibanje odprtega dostopa) mimogrede ujeli pa so jim bili nerazumljivi in morda celo nesmiselni.