Wikipedija vendar ni tako nezanesljiv vir informacij

Wikipedijo (W.) spremlja ob množici zagovornikov tudi druga, verjamem da manjša množica, ki jo odklanja ali pred njeno nezanesljivostjo celo svari. Kljub temu pa danes tudi veliko akademske publike sega po informacijah v W. posebno takrat, kadar bi radi na hitro pridobila osnovno orientacijo v polju znanja na izbrano geslo. Nedavno so M. Teplitsky in sod. dodali zanimiv in pomemben podatek v svoji raziskavi, da je namreč avtorjem zapisov v W. najpomembnejši podatek o zanesljivosti informacije dejavnik vpliva revije od koder informacijo zajemajo. Dalje pa, kar je prav tako zanimivo, da se med izbranimi viri vendarle pogosteje pojavljajo tisti iz virov, ki so v odprtem dostopu. Eden od soavtorjev, E. Duede, v svojem zapisu na blogu še poglobi celotno tezo. Dober argument v podporo odprtemu dostopu.       

Gradivo o visokem šolstvu in znanosti

Povzetke zanimivih člankov, gradiv in tudi fotografij o visokem šolstvu, znanosti, znanstveno-pedagoških in drugih delavcih, študentih, družbenem razvoju itd. najdete na novičarski spletni strani NSDLU. Za izbor in vsebino komentarjev odgovarja urednik  Bogomir Mihevc.

Proverbiarium 444

Ede, bibe, lude, post mortem nulla voluptas.
Jej, pij, igraj se, po smrti ni uživanja.

E duobus malis minus eligendum est.
Od dvojnega zla je treba izbrati manjše.

Ego spem pretio non emo.
Upanja ne kupujem z denarjem.

Naredimo znanje dostopnejše

Ob nedavni izkušnji, ko sem se čudil, kako lahko v dnevnem časopisju najdejo prostor tudi zelo nekorektne, celo zavajajoče informacije, me je zelo pritegnil tale članek z nasveti, kako je mogoče relevantno znanje narediti bolj transparentno in dostopno. Samo v pojasnilo mojega ogorčenja: pri omenjeni časnikarski izkušnji govorim o neracionalnem pisanju o škodljivih vplivih mleka kot sestavine človekove prehrane, ki je pod naslovom "Kravje mleko (je dobro za teličke)" izšlo v Delu 13. avgusta letos. No, k sreči so na omenjeno pisanje sledile kompetentne zavrnitve iz stroke.

Vendarle pa sem se prav ob tem primeru znova zamislil, kako pomembno je, da tudi objave znanstvenih raziskav najdejo pot do celotne javnosti, ne zgolj do kolegov raziskovalcev. In prav zato me je toliko bolj pritegnil članek Taitove in Wojcikove, ki zagovarjata odprti dostop kot mehanizem neoviranega posredovanja raziskovalnih dosežkov vsem, ki jih ti morda zanimajo. Veljati bi moralo ključno načelo t.i. odprte znanosti, da je znanje, ki nastaja v finančnem okolju javnega financiranja javna dobrina. Torej dostopna vsem, ki so jo kot davkoplačevalci vendarle že plačali.

Res pa je tudi, da bi stroke morale v večji meri vzpostavljati pretok znanja, ki ga ustvarjajo tudi po poti poljudnega pisanja. Zlasti zato, ker današnja praksa sili raziskovalce, da svoje dosežke prednostno objavljajo v angleškem jeziku. V okoljih manjših (zlasti neanglofonskih) narodov je zato toliko pomembnejše, da svoje dosežke predstavijo tudi v maternem jeziku. To sem pred časom v nekem drugem dialožnem tekstu že skušal poudariti. In še dragocenejše bo, če bo tak tekst pripravljen v poljudni, trde teorije in podatkov razbremenjeni obliki. Kot je to učinkovito izrazil Einstein: "If you can’t explain it simply, you don’t understand it well enough."       

Kako podpreti Odprti dostop

Vsekakor koristni napotki, ki jih prinaša Jisc, kako lahko pripomoremo k večji uveljavitvi odprtega dostopa v svojem okolju. 

Večja citiranost z OD

Nova študija objavljena v PLOS One sporoča, da so članki, ki so objavljeni v režimu odprtega dostopa (in tudi tisti, ki jih omejuje doba embarga v prvem letu po objavi) za petino pogosteje citirani kot članki, ki ostajajo v klasičnem, torej plačljivem dostopu. V raziskavi so skušali tudi izključiti nekatere ugovore, da so predhodne raziskave, ki govorijo v prid odprtemu dostopu, temeljile na nekritičnem izboru podatkov.   

Podatki organov EU

Podatkovno produkcijo institucij in delovnih teles Evropske skupnosti najdete v odprtem dostopu na spletu EU Open Data Portal, s tem, da ob njihovi uporabi korektno navedete izvor podatkov.

Ekonomski viri v odprtem dostopu

James Campbell, ekonomist in zagovornik odprtega dostopa, je na svojem blogu objavil spisek odprtodostopnih virov - člankov, knjig in repozitorijev s področja ekonomije.

Podatkovna ponudba izboljša citacijski izplen.

V raziskovalni srenji se ob objavi samih člankov vse bolj uveljavlja tudi omogočanje dostopa do raziskovalnih podatkov zadevnih raziskav. Nedavna bibliometrična študija v astrofiziki kaže, da je mogoče z omogočanjem dostopa do podatkov doseči za članke boljši citacijski izplen.

Proverbiarium 443

Caecis hoc satis clarum est. 
To je dovolj jasno tudi slepcem.

Calamitas virtutis occasio est.
Nesreča je priložnost za pogum.

Calles antiquos serves, veteres et amicos.
Varuj pradavne poti in stare prijatelje.

 

Koristni (poučni) linki

Nekaj zelo koristnih povezav do spletov z izobraževalnimi vsebinami najdete >tukaj  in >tukaj.

Proverbiarium 442

Accidere ex una scintilla incendia passim.
Iz ene iskre nastane vseobči požar.

Accidit in puncto, quod non speratur in anno.
Zgodi se v trenutku, česar se ne nadejaš v (vsem) letu.

Accipere quam facere praestat iniuriam.
Bolje je krivico sprejeti kot storiti.

Kaj je ContentMine?

ContentMine je neprofitna organizacija, ki jo je s pomočjo donatorskih projektnih sredstev ustanovil dr Peter Murray-Rust in je namenjena promociji in izobraževanju v tekstovnem in podatkovnem rudarjenju v znanstveni literaturi.

NASA gre v odprti dostop

NASA se je odločila, da bo z jesenjo zagotovila javen dostop do vrstniško ocenjenih člankov, ki so rezultat lastnega financiranja agencije. Za ta namen bo uporabila odložišče NASA PubSpace, ki bo gostovalo v arhivski bazi PubMed Central.

Proverbiarium 441

Accipe quale datur, si cupis esse satur.
Sprejmi kot ti je ponujeno, če želiš biti sit.

Accipe quod tuum, alterique da suum. 
Vzemi, kar je tvoje, a drugemi daj njegovo.

Accipitri columbas credere.
Zaupati golobe jastrebu. 

Članki v OD so v citiranosti v prednosti

V krajši objavi svoje raziskave É. Archambault in sod. znova ugotavljajo, da spremlja članke, ki so objavljeni v odprtem dostopu (OD) jasna prednost v njihovi citiranost, kar še zlasti velja za prispevke, ki so objavljeni po zeleni poti OD.

Poročilo UH o poteh prehoda v odprti dostop

Knjižnica na Univerzi Harvard (UH) je objavila obsežno raziskovalno poročilo "Converting Scholarly Journals to Open Access: A Review of Approaches and Experiences" izpod peresa D. Solomon-a, J. M. Laakso-a in Bo-Christer Björk-a.

Proverbiarium 440

Diliges amicum tuum sicut te ipsum.
Spoštuj svojega prijatelja kot samega sebe.

Dimidium facti, qui coepit, habet.
Pol dela je že opravil, kdor prične.

Discere non est vitiosum, sed ignorare. 
Napaka ni učenje, ampak neznanje.  

Platforma ScienceOpen

ScienceOpen je prostodostopno raziskovalno omrežje za posredovanje in vrednotenje znanstvenih informacij. Zbirajo odprtodostopne prispevke iz različnih področij in jih posredujejo v komentiranje in diskusijo. Prispele manuskripte bodo objavljali v odprtem dostopu in jih ovrednotili v transparentnem postopku poobjavnega vrstniškega ocenjevanja (Post-Publication Peer Review process).

Pravkar je objavljen  prispevek "Raziskovalne prakse in ugotavljanje raziskovalne slabe prakse" (Research practices and assessment of research misconduct), ki je namenjen odprti presoji.

Razvrščanje univerz (po tehničnih vsebinah)

V reviji THE lahko najdemo razvrstitev univerzitetnih tehničnih programov, kot jih predlaga šanghajska lestica za leto 2016. V kemijskem inženirstvu, v inženirstvu materialov ter v mehanskem inženirstvu je vodilna ameriška MIT, v gradbenem inženirstvu Univerza Purdue, v elektro in elektronskem inženirstvu ter v okoljskem inženirstvu Univerza Stanford in v elektroenergetskem inženirstvu kitajska Univerza  Tsinghua.