Nacionalne vključitve v zlati Odprti dostop

Potem ko je pred dvemi leti britanska agencija informacijske tehnologije v visokem šolstvu JISC kolektivno vplačala članarino za vse britanske univerze v BioMed Central, lahko v letošnjem letu opazujemo še dve nacionalni pobudi celostnega nakupa članstva tega največjega elektronskega založnika znanstvene periodike. V oktobru sta tudi Norveška in Danska omogočili svojim raziskovalcem, da bodo poslej lahko brez plačila objavljali v zdaj že preko 150 uglednih revijah s področij biomedicinski in naravoslovnih ved (tretjina jih je zdaj tudi že vključena v ISIjevo merjenja dejavnika vpliva - IF).

Video intervju s prof. Harnadom

Bodisi s klicno, še bolje pa s širokopasovno povezavo (npr. ADSL) lahko prisluhnete in si tudi ogledate intervju znanega britanskega novinarja Richarda Poynderja s prof. Stevenom Harnadom, najbolj znanim zagovornikom zdaj že svetovno "razvpite" iniciative Odprtega dostopa (Open Access - OA). Opozorim naj, da za ogled potrebujete program Windows Media Player.

Zgovorni profesor Harnad nam v 25 minutah razloži obe osnovni paradigmatični obliki odprtega dostopa, t. i. zlati OA in zeleni OA, njun pomen in poskus napovedi prehoda druge oblike v prvo, ko bomo, kot upa prof. Harnad, kmalu v prihodnosti priče 100% OA. Sicer pa lahko njegovo uvodno vabljeno predavanje na isto temo najdete kot prezentacijo na letošnji oktobrski konferenci Symposium on Open Access to Knowledge and Scholarly Communication v Zuerichu (tam najdete v odprtem dostopu tudi ostale konferenčne prispevke) .

Nova OA revija v mikrobiologiji

Z veseljem sem ugotovil, da se je med novimi revijami, ki stopajo na vse bolj popularno pot odprtega dostopa (Open Access - OA) tudi mikrobiološka revija. Govorim o reviji International Microbiology - IM, ki je uradna publikacija španskega mikrobiološkega društva - SEM. Nikakor ne gre za novo revijo, saj je pričela izhajati že leta 1947 kot Microbiologia Espanola in je od leta 1998 med bralci pod sedanjim naslovom. Objavlja v angleškem jeziku znanstvene članke različnih kategorij iz vseh področij mikrobiologije in je indeksirana v številnih svetovnih bazah, med drugim tudi v odlični španski bazi elektronske znanstvene online knjižnice SciELO pa tudi v dveh bazah iz okolja Thomson-ISI: BIOSIS in CC/ABES.

Z letošnjo septembrsko (tretjo) številko vstopa IM v krog revij odprtega dostopa in o Odprtem dostopu so uredniki v tem zvezku pripravili tudi izvrsten uvodni članek o odprtem dostopu.

Kvadratne "bakterije"...

Potem ko smo jih doslej poznali zgolj po mikroskopskih slikah vzorcev iz naravnih okolij, je zdaj avstralskim mikrobiologom uspelo tudi vzgojiti kvadratne "bakterije". Te je prvi opisal že leta 1980 A.Walsby, ki je govoril še o bakterijah. Vendar je prva izolacija mikroorganizmov, gre pravzaprav za haloarheje v prav zares kvadratni obliki, uspela D. Burnsu šele leta 2002 iz avstralskih slanih jezer, zdaj pa je to tudi objavljeno v FEMS Microbiol. Lett. Kot pravi vodja raziskovalne skupine M. Dyall-Smith, uspevajo ti organizmi v vodah, skoraj zasičenih s soljo.

Forum visokošolske didaktike

Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) je k svojemu siceršnjemu virtualnemu stiku s člani in prijatelji društva po poti spletne strani zdaj dodalo še spletni forum. Kot pravi tajnik društva doc. dr. B. Mihevc, naj bi bil "Forum visokošolske didaktike" za člane SDVD, univerzitetne učitelje, asistente in tudi študente ter druge, ki se čutijo odgovorne za razvoj poučevanja in študija v slovenskem visokem šolstvu nova možnost za razpravo o vprašanjih, ki jih prinaša univerzitetna reforma, znana kot "bolonjska".

Pripravljen je genetski zemljevid goveda.

Sporočili so, da je uspelo gensko kartiranje goveda. Prvi grobi genski zemljevid so pripravili v mednarodnem konzorcijskem projektu, s težiščno vlogo na Baylor College v Houstonu (Texas, ZDA), za govedo pasme Hereford, pridružili pa se mu naj bi kmalu tudi zemljevidi drugih pasem.

Springer bo zavaroval dediščino...

Založnik Springer načrtuje, da bi odložil na spletu celotno vsebino svojih 1250 znanstvenih revij, vse do najstarejših iz leta 1886. Med njimi so npr. tudi članki Alberta Einsteina o teoriji relativnosti. Reuters poroča, da so se Springerjevi lastniki (Cinven&Candover) odločili v projekt vložiti 18 milijonov $.

Harnadovih deset let borbe za OA

Svobodni novinar Richard Poynder je v nedavnem članku "Deset let kasneje" v reviji Information Today hvalevredno obeležil desetletno zavzemanja prof. Stevana Harnada iz Univerze v Southamptonu (UK) za idejo Odprtega dostopa (Open access). Obletnica je vsekakor vredna omembe in občudovanja vztrajnosti najvidnejšega med borci za prost dostop do znanstvenih informacij v vseh različnih izvedbenih oblikah, ki jih je v teh letih predlagal.

Dodatna podpora NIH OA predlogu...

V septembru so predlog ameriških NIH o odprtem dostopu, potem ko ga je v avgustu podprlo 25 nobelovcev (o tem sem v tem blogu pisal 30. 8. letos), pisno podprli še: 9. septembra ameriška Gospodarska zbornica, 16. septembra Nacionalna akademija znanosti in 27. septembra Združenje ameriških univerz. O vsem tem obširneje piše prof. P. Suber v današnjem SPARC Open Access Newsletter, št. 78.

Živahen forum o Odprtem dostopu

Mreža GPGNet gosti diskusijski forum o Odprtem dostopu (Open Access); vanj se lahko tudi aktivno vključite. Tekst forumskih prispevkov predstavlja žametno pot do osnovnih vedenj o tej obetavni iniciativi, vključno s povezavami do najpomembnejših zalog znanja s tega področja. Kdor želi zgolj spremljati razpravo mu svetujem skok na stran s kazalom prispevkov in odmevov dosedanjih razpravljalcev.

Odprti dostop povečuje citiranost

Potem ko je Lawrence leta 2001 v reviji Nature zelo odmevno zatrdil, da podatki kažejo, kako imajo publikacije v odprtem dostopu (OA) večji vpliv (ocenjeno po citiranosti) od tistih v revijah s klasičnim dostopom, so si sledile številne objave s podobnimi ugotovitvami. Koristna bibliografija izpod peresa Steva Hitchcocka o tem je dostopna, seveda v odprtem dostopu, na spletni strani OpCit projekta.

Bo UL dobila digitalno knjižnico?

Zelo me je razveselila vest, da se je tudi ljubljanska univerza (UL) odločila zastaviti projekt digitalne knjižnice. Pri tem pa bo seveda zelo pomembno, da bodo najbrž skromno odmerjena sredstva skrbno izkoriščena, da bo zagotovljena najširšemu krogu uporabnikov UL manjkajoča infrastruktura najširše uporabnosti, da bodo izkoriščene že znana rešitve, ki jih je dovolj in da bodo rešitve usklajene z globalno usklajenim konceptom Odprtega dostopa. Torej, da bo kar najmanj časa in sredstev porabljenega za razvijanja novega programja, zlasti preden ne izkoristimo vsega uporabnega, kar je bodisi razvito v doslej še neizkoriščenih domačih programskih rešitvah kot jih je npr. ponudil projekt SciX ali kar je na voljo v zbirkah odprtokodnega programja. Značilna primera tega sta programski opremi, ki ju nudi budimpeštanska iniciativa Odprtega dostopa ali pa programje digitalne knjižnice pri MIT, na kateri temelji baza DSpace. Upam, da tudi ne bo izpuščena priložnost, da istočasno vzpostavimo učinkovit in enoten univerzitetni sistem poučevalnega/učnega materiala in IT procesov, ki bi ga bilo seveda smiselno graditi na izhodiščih t.i. Knowledge based systems (KBS). Posrečene možnosti v tej smeri ponuja npr. odprto programje Drupal.

WIKIPEDIA dosegla rekord...

Katera je najobsežnejša svetovna enciklopedija? Britannica...? Encarta...? Napačno! Za največjo svetovno enciklopedijo velja Wikipedia, elektronska enciklopedija Odprtega dostopa. Še več, koncept njenega sestavljanja temelji na sistemu za spletno soustvarjanje, na t. i. Wiki-ju in o tem še nekaj misli tukaj.

Da je Wikipedia res obsežna dokazuje obvestilo, da je pravkar dosegla milijon člankov. In ali ste vedeli, da imamo tudi slovensko izdajo; pojdite na splet Wikipedija in se prepričajte, morda se tudi odločite, da boste sodelovali pri njenem nastajanju. Kot rečeno, ne samo da lahko to enciklopedijo berete, lahko jo tudi sestavljate. In slovenska izdaja sploh ni najslabša med raznojezičnimi vrstnicami.

JISC je obnovil abonma...

Britanski odbor The Joint Information Systems Committee (JISC) s funkcijo agencije za podporo uveljavljanja uporabe informacijske tehnologije v visokem šolstvu, je za leto dni obnovil kolektivni abonma vseh britanskih univerz za BioMed Central (BMC), največjo založbo Odprtega dostopa v svetu. BMC izdaja preko 150 elektronskih revij za objavljanje originalnih raziskav, ki so vse v polnem tekstu dostopne bralcem brez omejitve in za objave revijalnih preglednih člankov, za katere je zahtevana naročnina. Stroške objave originalnih raziskav pokrije avtor sam s pavšalnim plačilom 500 €, lahko pa jih prevzamejo ustanove za svoje raziskovalce-avtorje v obliki letnega abonmaja. Objava o JISCovi finančni odločitvi pomeni tudi simbolno podporo parlamentarnega načrta, da bi rezultati javno financiranega raziskovanja našli nemoteno pot do vseh zainteresiranih bralcev.

Iniciativa NIH "gre naprej"...

Pretekli četrtek zvečer je Predstavniški dom ameriškega Kongresa s prepričljivo večino sprejel zakon o financiranju ministrstev javnih dejavnosti in tako med drugim tudi predlog direktive o dostopu do raziskovalnih rezultatov, kar pravzaprav pomeni uzakonitev načela Odprtega dostopa. Sledi samo še glasovanje v Senatu.

Potočnik na čelu evropske znanosti

Z obsežnim komentarjem se je na načrtovano imenovanje dr. Janeza Potočnika, evropskega komisarja iz Slovenije, na mesto "evropskega ministra za znanost", nemudoma odzval tudi osrednji časnik aktualnih znanstvenih novic The scientist. Predvsem je v članku poudarjen izziv, ki ga bo novemu komisarju predstavljala uveljavitev Lizbonske strategije, v okviru dokončne utrditve Evropskega raziskovalnega prostora pa pomembne organizacijske spremembe, ena med večjimi je gotovo ustanovitev evropske znanstvene agencije (European Research Council).

Servis SCOPUS

Peter Jacso nam je v Thomson/Gale-ovem septembrskem revialnem komentarju ponudil koristno študijo o novem Elsevierjevem abstraktnem/indeksnem servisu Scopus, ki ga primerja z znanimi lastnostmi baze Web of Science. Kritično isto podatkovno bazo obdela tudi Jill O’Neill iz NFAIS.

Zlate in zelene poti k odprtemu dostopu

Pod gornjim naslovom so mi v Znanosti, prilogi dnevnika Delo, 2. septembra letos objavili prispevek v katerem predstavljam obe odmevni pobudi o nadalnji uveljavitvi Odprtega dostopa v ZDA in Veliki Britaniji. Integralni tekst ( z delujočimi povezavami) najdete na strani Doc20 osebnega spleta

Kemijske znanstvene revije

Zanimivo pomoč za orientacijo pri objavljanju v kemijski znanstveni periodiki najdemo na knjižnični spletni strani univerze Lehigh pod naslovom Chemistry Journal Trends avtorja Brian-a Simboli-ja.
V povezavah spoznamo nabor kemijskih revij s podatki o založniških kriterijih, o cenah, o specifičnih vsebinskih težiščih revij in podobnem, pri čemer pa ni opredeljevanja do kvalitete vsebine.
Zelo koristno in upamo lahko samo, da se bodo po tem vzoru pojavile še informacije o revijah na drugih disciplinarnih področjih!

Odprto pismo nobelovcev...

26. avgusta letos je 25 Nobelovih nagrajencev s področij naravoslovja in ved o življenju naslovilo na ameriški Predstavniški dom odprto pismo v katerem i z r a z i t o p o d p i r a j o nedavni predlog naslovljen Nacionalnim inštitutom zdravja (NIH), da omogočijo davkoplačevalcu odprt dostop do celovitih elektronskih tekstov vsakega manuskripta, ki poroča o delu podprtem z dotacijami ali pogodbami s strani NIH tako, da jih posredujejo v bazo PubMed Central.