O odprti znanosti

Paralelno z razmahom in uveljavljanjem odprtega dostopa do znanstvenih publikacij se krepi tudi zavedanje pomena odprte znanosti, kot njegovega širšega okvira. Odprto znanost bi lahko poenostavljeno opredelili kot nediskriminatorno možnost dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, ki jih raziskovalci ponudijo v presojo širši kolegialni srenji. Praksa ima seveda starejše korenine v dvosmerni pisni kolegialni komunikaciji raziskovalcev, v izmenjavi izkušenj ob kolegialnih institucionalnih obiskih, v formalnih in manj formalnih razpravah na konferencah in na nek način tudi v kolegialni presoji objavi namenjenih raziskovalnih prispevkov v procesu njihove žurnalistične redakcije. Seveda pa je odprta znanost danes doživela nepojmljiv razcvet z uveljavitvijo sodobnih poti informacijske komunikacijske tehnologije. In če bi bil nekoliko lahkotnejši v razmišljanju in bi odprti dostop opisal kot udobnejšo pot do objavljenih, konzumiranih raziskovalnih rezultatov potem bi odprto znanost lahko označil kot novo, dodano vrednost, ki omogoča dodatno ovrednotenje eksperimentalno pridobljenih podatkov v razširjeni raziskovalni skupnosti z izjemnim inovativnim potencialom.  Dobrodošel je zato dokument, ki je nastal v okrilju OECD,  »Making Open Sciencea Reality« (in je seveda odprtodostopen) in ki v izčrpnem tekstu obdela različne pojavnosti tega, kar v uvodu avtorji opredelijo kot »sistem odprte znanosti«. (Hvala dr. Kotarjevi za posredovani link). 

Forum o vrstniški presoji (peer review)

Na portalu Open Scholar vabijo v odprtemu forumu k razpravi o vrstniški presoji (peer review) znanstvenih publikacij. V vključenem blogu predstavljajo tudi druge projekte s področja znanstvene produkcije. 

Proverbiarium 402

Nemo enim patriam quia magna est amat, sed quia sua.
Seveda nihče ne ljubi domovine, ker je velika, ampak ker je njegova.  

Nemo est tam senex, qui se annum non putet posse vivere.
Nihče ni toliko star, da ne bi mogel živeti še leto.

Nemo liber est, qui corpori servit.
Nihče ni svoboden, kdor služi telesu.

 

O OD na Redditu

V okviru Reddit foruma je stekla zanimiva razprava o odprtem dostopu (OD), ki sta jo sprožila ustanovitelja nove podatkovne baze OD PeerJ. Vredno branja, saj razgrinja številne dileme, ki jih prinašajo nove repozitorne rešitve objavljanja v OD.   

O mobilnih raziskovalnih metodah

Obseg podatkovnih tokov, ki jih omogočajo današnja orodja zajemanja podatkov, s posebnim poudarkom na mobilnih pripravah kot so telefoni in tablice, prinaša seveda posebne izzive tudi v zajemanju raziskovalnih podatkov. O posebnostih tega vidika rabe govori knjiga »Mobile Research Methods« založnikov Daniele Toninelli, Roberta Pinterja in Pabla de Pedraza, ki je na voljo tudi v odprtem dostopu pri Ubiquity Press.  

Koristno za odprti dostop

Koristne napotke za vse raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki želijo uveljaviti odprti dostop, najdemo v blogu LSE (The London School of Economics and Political Science).  

Royal Society Open Science

Poznate vrhunsko znanstveno odprtodostopno revijo, ki jo izdaja britanska akademija znanosti (RS) - Royal Society Open Science? 

Proverbiarium 401

Videre nostra mala non possumus: alii simul delinquunt, censores sumus. 
Svojih napak ne moremo videti; če drugi pogrešijo, smo sodniki.

Vides festucam in oculo fratris tui, et trabem in oculo tuo non vides.
Vidiš bilko v bratovem očesu a ne vidiš bruna v svojem očesu.

Vigilandum est semper, multae insidiae sunt bonis.
TReba je biti vedno buden, dobrim se postavljajo mnoge zasede.  

Odprto drevo življenja

Preko vikenda se je na spletu pojavil  prvi osnutek digitalnega  “drevesa  življenja” v katerem raziskovalci predstavljajo, kaj vemo o pribl. 2,3 milj. poimenovanih organizemskih vrstah in kako so te med seboj povezane. Projekt je poskus uveljavitve koncepta odprte znanosti, saj so k sodelovanju povabljeni vsi, ki razpolagajo s podatki o novoodkritih organizmih. Razen tega pa seveda s svojo prosto spletno dostopnostjo promovira odprti dostop do, za številne vede, pomembnih podatkov. Podrobnosti o nastajanju in izvedbi projekta najdemo tudi na lastnem blogu.

Proverbiarium 400

Beatus ille homo qui sedet in sua domo.
Srečen je tisti človek, ki sedi v svoji hiši.

Bellum omnium in omnes.
Vojna vseh proti vsem.

Bis dat, qui cito dat.
Dvakrat da, kdor hitro da.

Teden odprtega dostopa 2015

Teden odprtega dostopa (OD) med 19. in 25. oktobrom bo letos že osmi v vrsti. To bo priložnost za številne aktivnosti, med katerimi so nekatere že v pripravi. Tako bosta SPARC in Wikimedia Foundation pripravila posebno promocijsko akcijo OA Week Edit-a-thon, kjer bodo urejali res številne prispevke, ki jih o OD objavlja Wikipedija. Ta enciklopedija je med uporabniki, po izkušnjah urednikov, eden najpopularnejših virov za seznanjanje z OD. Prav bi bilo, ko bi tudi uredniki slovenske Wikipedije uporabili priložnost za ev. redakcijo prispevkov o OD.  

JISC svetuje o OD

Pri JISCu so objavili navodila, seveda prosto dostopna, z nasveti, kaj lahko storijo izobraževalne/raziskovalne ustanove za promocijo odprtega dostopa (OD). 

Univerza Harvard poziva k odprtemu dostopu

Celo prestižna in premožna Univerza Harvard ugotavlja, da si ne more več privoščiti dragih revijalnih naročnin in poziva svoje sodelavce, da naj objavljajo v odprtem dostopu.

Slovenija dobila Strategijo odprtega dostopa

Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorata za znanost najdete dokument "Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015 - 2020", ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.

Odprti dostop na stranpoteh

Odprti dostop prinaša nenavadne rešitve, da ne rečem zlorabe osnovnega koncepta nediskriminiranega razširjanja znanstvenih informacij. Tak primer je npr. v Amazonovi ponudbi, ko objavljajo monografije, ki pa vsebujejo odprtodostopne članke. O tem več na blogu Scholarly Open Access. Ali pa druga pot, kot jo ubirajo pri infibeam s ponudbo"books-llc", ko v knjižno obliko polnijo prispevke, ki so bili objavljeni na Wikipediji. Nekaj podobnega najdemo pri nemški založbi VDM, ki v izdajah Alphascript, Betascript, Fastbook Publishing in Doyen Verlag prav tako tržijo članke iz Wikipedije  in to kljub temu da se ob to javnost obreguje. Profitni nagon je kot kaže človeško inherenten.

Proverbiarium 399

Vitae, non scholae discimus.
Za življenje se učimo ne za šolo.

Vita est nobis aliena magistra.
Tudi življenje nam je učitelj.

Vita morti propior est cotidie.
Življenje je vsak dan bliže smrti.

O odprti znanosti

Tole knjigo o odprti in sodelovalni znanosti "Open Science, open issues", avtorjev S. Albagli, M. L. Maciel in A. H. Abdo si pa le naložite. Da,  je v odprtem dostopi, >tukaj!

Proverbiarium 398

In hac causa mihi aqua haeret.
Tu se mi je ustavilo.

Inieci scrupulum homini.
Človeku sem zasejal dvom.

Iniuriarum remedium est oblivio.
Zdravilo za krivice je pozabljenje.

Podprimo "indeks odprtosti"

Dr. Arthur Smith se je na blogu Unlocking Research Univerze iz Cambridgea lotil zanimive ideje. Želi vzpodbuditi akademsko sfero k premestitvi odprtega dostopa iz obrobnosti v osrednjost znanstvenega publiciranja, podobno kot smo na našem blogu razpravljali nedavno. Najti skuša dodatne motive s katerimi bi nagovoril uporabnike k živahnejši uporabi odprtega dostopa. Predlaga, da bi k uveljavljenim indeksom (faktor vpliva, h-indeks...) dodali letni "indeks odprtosti" (openness index), ki bi predstavljal razmerje člankov v odprtem dostopu proti vsem avtorjevim objavljenim člankom. Seveda bi morali nato takemu indeksu priznati ustrezno težo v vrednotenju kariernih dosežkov akademske populacije.

Proverbiarium 397

Omnes una manet nox.
Vse nas čaka ena noč.

Omne trinum bonum.
Vse trojno je dobro.
(Blizu temu je naš "V tretje gre rado").

Omnia ad manus succedunt.
Vse (mi) uspeva.

Največja samostanska knjižnica na svetu.

Za največjo samostansko knjižnico na svetu velja knjižnica benediktinskega samostana v mestu Admont na avstrijskem Štajerskem. Knjižnica je umeščena v izjemno arhitekturno zapuščino, ki je bila končana v 18. stol. Knjižnična zbirka vsebuje 200.000 volumnov, med njimi tudi 1.4000 rokopisov, med katerimi so najstarejši iz 8. stol in 530 ikunabul (knjig natisnjenih pred letom 1500). In vse to imamo v soseščini.

Da OD ne bo zardeval

Da zagovorniki odprtega dostopa (OD) ne bomo zardevali in da ne bo podoba OD ogrožena, je prav, da smo pozorni, kaj se v dogaja v ozadju tega gibanja in njegove prakse. Odprtost je namreč izzvala apetite po lahkem zaslužku in na tržišču se obilno pojavljajo novi založniki, ki jim pa kvaliteta objavljenega materiala ni pomembna. Pred časom sem o tem že pisal. Ne bo odveč kdaj pa kdaj pogledati na blog Jeffreya Bealla, ki učinkovito opozarja na stranpoti OD in t.i. predatorske revije tudi razgalja. 

Proverbiarium 396

Facile volentem trahas.
Lahko je pritegniti tistega, ki je voljan.

Facilius est de alienis iudicare quam de suis.
Lažje je o tujem soditi kot o svojem.

Facit experientia cautos.
Izkušnja naredi (ljudi) previdne. 

OD projekt Collabra

Kot lahko preberemo v novi številki e-revije InfoDocket je založba University of California Press (UCP)  sprožila dve iniciativi v podporo odprtega dostopa. Iniciativa Collabra bo namenjena objavljanju raziskovalnih člankov v modelu odprtega dostopa in odprtega vrstniškega ocenjevanja (open peer review), iniciativa Luminos pa objavljanju monografij. V projektih najdemo tudi dodatne pobude za popularizacijo odprtodostopne znanstvene publicistike. Avtorji bodo vplačevali dovolj ugoden prispevek za objavo (author processing charge - APC) v višini 875 US$, ki bo namenjen stroškom priprave, objave in ocenjevanja dela. Ocenjevalci bodo vnaprej plačani za svoje delo, pri čemer pa lahko zaslužen denar tudi podarijo za različne oblike promocije odprtega dostopa. O vsem si lahko preberete več na spletni strani projekta Collabra in na njihovem blogu.  

Odprti dostop pri Elsevierju

Podrobnosti o tem, kako je mogoče objavljati članke v odprtem dostopu pri založbo Elsevier najdete v njihovi publikaciji Your Guide to Publishing Open Access with Elsevier.

Proverbiarium 395

Vina parant animos.
Vina dajejo pogum.

Vincere scis, Hannibal, victoria uti nescis.
Zmagati znaš, Hanibal, zmage izkoristiti ne znaš.

Vincit amor quemque, sed numquam vincitur ipse.
Ljubezen premaga vsakogar, le sama ni nikoli premagana.

Je odprti dostop zarota?

O tem ali je odprti dostop (OD) morda zarota evropskih socialistov proti komercialnemu založništvu (kot naj bi trdil Jeffrey Beall) si preberite razmišljanje na blogu SciELo in Perspective. Ali gre za tehtne pomisleke ali samo za obračunavanje med citiranim avtorjem in eno od OD založb tretjega sveta, si skušajte ustvariti sliko sami.

Odprti dostop v blogih

Da blogarija nikakor ni v odmiranju in da odprti dostop ni muha enodnevnica dokazuje ta seznam blogov o odprtem dostopu. In naj vam prišepnem, da na tem seznamu kakšen blog tudi manjka :)

O učinkoviti znanstveni metriki

Angleški visokošolski investicijski svet (Higher Education Funding Council for England - HEFCE) predstavlja poročilo neodvisne presoje vloge metrike v vrednotenju in upravljanju znanosti pod imenom "Ocenjevalno plimovanje" (The Metric Tide), ki je prostodostopno dosegljiva. Vsekakor dobrodošla analiza presojanja kvalitete znanstvenega snovanja. 

Kako se seznaniti z odprtim dostopom

K mehki seznanitvi s tematiko odprtega dostopa in odprte znanosti koristno pripomorejo "vodiči" po projektu, ki jih je pripravil OpenAIRE. In priporočljivo je slediti tudi OpenAIRE Blog.  

Proverbiarium 394

Quantulum enim studiis impertimur?
Zakaj (se) tako malo posvečamo učenju?

Quantum potes, tantum aude.
Toliko si drzni, kolikor zmoreš.

Quasi re bene gesta.
Kot da vse je dobro opravljeno.

"Nova" vloga knjižnic

V državah, kjer postaja prostodostopno objavljanje raziskovalnih del avtorska obveza, npr. v Vel. Britaniji, v ZDA in slej ko prej tudi v EU, se univerzitetnim knjižnicam obeta nova naloga: nuditi raziskovalcem pomoč pri objavljanju v odprtem dostopu.