Proximus sum egomet mihi.
Sam sebi sem najbližji.
Puerum aetas excuset, feminam sexus, extraneum libertas, domesticum familiaritas.
Dečka naj opraviči starost, ženo spol, tujca prostodušnost, domačina zaupljivost.
Pulverem ob oculos aspergere.
Vreči prah v oči.
CTK vabi v njihovo računalniško učilnico na predstavitev zanimivih zbirk e-revij in e-knjig 18. maja ob 13.00. Zaradi omejenega prostora je potrebna predhodna prijava na e-poštni naslov tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si.
V Arnesovih obvestilih najdemo zanimivo vabilo na videokonferenco »Učenje brez meja«dna 28. 5. 2015 ob 15.00 uri.
Vse, ki vam je blizu ideja odprtega dostopa vabijo organizatorji: NUK, CTK, UKM in RSMIZŠ, da se udeležite seminarja PRAKTIČNI VIDIKI OBJAVLJANJA V ODPRTEM DOSTOPU, ki bo 20. maja 2015 v predavalnici MIZŠ, Masarykova cesta 16, med 9.00 in 16.00 uro. Potrebna je e-prijava; kot vidite v obvestilu pa bo vsaj za del seminarja na voljo tudi videokonferenčni prenos.
Differ quod auferri non potest.
Odloži česar ne moreš odstraniti.
Difficile eximias est custodire puellas.
Težko je varovati lepa dekleta.
Dii facientes adiuvant.
Bogovi pomagajo delavnim.
Novi okvirni program EU Obzorja 2020 (Horizon 2020) si obeta obogatiti svojo prepoznavnost in učinkovitost tudi z implementacijo rešitev Odprte znanosti. Predstavitev “Winning Horizon2020 with Open Science?” ponuja nekaj nasvetov za ta namen.
(…pa sem znova na spletu, ne še sicer v optimalni konfiguraciji…)
Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI vabita 11. maj 2015 ob 12:00 do 15:00 v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana na predstavitev “Odprta dostopnost recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov: določila financerjev in praktična izvedba”.
Če me med (najbrž redkimi) bralci tega bloga kdo pogreša, naj povem, da bom še vsaj tri tedne odsoten. Sem se namreč preselil (Dom starejših, Notranje Gorice) in Telekom potrebuje vsaj tri tedne, da mi prenese moj internetni račun na novo lokacijo. Naj živi naša komunikacijska ekspeditivnost! Se pa šele zdaj zavedam, kaj pomeni odvisnost, čeprav gre v tem primeru za spletno.
Ieiunus stomachus raro vulgaria spernit.
Lačen želodec redko prezira vsakdanjo hrano.
Illud iucundum nihil facere.
To prijetno brezdelje.
Impavidum ferient ruinae.
Neustrašnega bodo pokrile ruševine.
Z okoli sto milijardami nevronov in s tisočerimi povezavami med njimi so človeški možgani nepojmljivo kompleksen informacijski sistem. V zadnjih desetletjih je v nekaj tisoč člankih zbrana ogromna količina nevrofizioloških podatkov in razvita je obilica tehnik za njihovo obdelavo. Na Carnegie Mellon University so v sodelovanju z University of British Columbia zdaj pripravili podatkovno bazo, ki v načinu primerljivem z wikipedijino platformo prikazuje naravo nevronskih povezav. V projektu z imenom NeuroElectro se udejanjajo načela odprte znanosti z odpiranjem zbranega znanja v odprtem dostopu z upanjem še hitrejšega razvoja nevroznanosti.
V današnjih TV Odmevih sem postal pozoren na besede dekana Fakultete za državne in evropske študije, prof. dr. Mateja Avblja o nedavni aferi s plagiatom magisterija njihove študentke. Zlasti mi je bil nenavaden izgovor, čemu je ta magisterij “ušel” notranji kontroli, predvsem pa budnemu očesu mentorjev. Trditev, da so namreč šele od nedavna na voljo protiplagiatorski programi, je seveda šibek izgovor. Že kar nekaj časa, zlasti pa v obdobju dozorelih spletnih iskalnikov kot so Google ali pa pri nas Najdi.si so na razpolago rešitve, ki v znatni meri zmanjšujejo riziko plagiiranja. Zahvaljujoč tudi temu, da so že vrsto let po slovenskih visokošolskih knjižnicah na voljo digitalne baze tekstov učnih materialov in študentskih del različne ravni, je mogoče tekstovno korektnost različnih izdelkov, tako učiteljskih kot študentskih, tudi v znatni meri slediti in vrednotiti. Res pa je, da je uporaba teh virov kar precej naporen posel. Tu specializirani in sofisticirani program, eden takih je npr. Turnitin, močno povečuje učinkovitost presoje originalnosti tekstov. Težava nastopi takrat, ko gre za tekste v slovenskem jeziku, najprej zaradi pomanjkanja ustreznih podatkovnih baz oz. njihove povezljivosti in še vedno tudi slabosti razpoložljivih prevajalnih programov.
Tukaj nergam kot laik v področju preverjanja tekstovne originalnosti, lahko pa povem, da sem kar nekaj svojih zadnjih aktivnih let stalno spremljal “copy-paste” navade svojih študentov v njihovih pisnih izdelkih, to pa pomeni, da se je vsaj zadnjih 15 let že dalo marsikaj storiti v boju proti tej razvadi. Morda se v komentarju oglasi kdo, ki ima aktualnejše izkušnje v tej nalogi. Da, to je naloga učitelja, kot je njegova naloga, da vedno znova opozarja študente na akademsko poštenje, kamor spada tudi priznavanje avtentičnega avtorstva.
Praksa odprtega dostopa (OD) je priklicala tudi nekatere nezaželene oblike izkoriščanja tega modela znanstvene publicistike, recimo jim kar zlorabe. Pojavljajo se revije, ki na različne načine krnijo ne samo ugled znanstvenega objavljanja, ampak slabijo tudi uveljavljanje koncepta OD. Nekaj splošnih pojmov te škodljive prakse najdete v zapisu na Wikipediji. V pomoč pri odkrivanju revij, ki zlorabljajo idejo OD pa nam je v pomoč tudi blog Scholarly Open Access, ki odkriva in analizira sumljive poskuse izrabe odprtodostopnega založništva.
Quid sit futurum cras, fuge quaerere.
Ne sprašuj kaj bo jutri.
Quieto mari recte navem et imperitus dirigat.
Po mirnem morju bi moral tudi neuk prav voditi ladjo.
Qui fert malis auxilium, post tempus dolet.
Kdor malopridnim pomaga, čez čas obžaluje.
Britanski Research Councils (RCUK) objavljajo prvo neodvisno poročilo o uveljavljanju odprtega dostopa v britanskem javnem raziskovalnem prostoru. Z analizo obsežnega nabora odzivov in priporočil uporabnikov si organizatorji obetajo izboljšave v uveljavljanju odprtega dostopa v raziskovalni publicistiki.
SPARC Europe vzpodbuja vse, ki želijo aktivno promovirati odprti dostop, da uporabljajo njihov promocijski material, ki je na voljo na SlideShare.
Kot je mogoče prebrati na Wikimedia blogu namenja Wikimedia Foundation vso raziskovalno produkcijo, ki nastaja z njihovo pomočjo, v odprti dostop in v rabo na Wikipediji in drugih portalih Wikimedije. Ob tej priložnosti so objavili tudi splošna pravila za ta namen.
Superflua non nocent.
Preveč ne škoduje.
Surdis auribus canis.
Poješ gluhim ušesom.
(naš pregovor: Tvoj govor je bob ob steno.)
Suum cuique placet.
Vsakomur je svoje všeč.
Na spletni strani MIT knjižnic najdemo spisek ameriških univerz oz. visokih šol, ki so uveljavile odprtodostopne (OD) rešitve. Večina naslovov je opremljenih s povezavo do opisov vsakokratne OD politike.
Proces odprtega izobraževanja zaradi rešitev, ki jih prinaša razvoj IKT, predstavlja izjemen napredek v učinkovitosti prenosa znanja. Ob tem postaja prav zaradi odprtosti k sreči tudi vse popularnejši v uporabi. Nekaj temeljnih izhodišč odprtega izobraževanja povzema prispevek Open Education na spletu SPARC.
SPARC Europe vabi k preskusu svojega novega projekta “The SPARC Europe Open Access Diary”, kjer lahko spremljate lokalne novice iz evropskega prostora. Najdete tudi novice za Slovenijo, čeprav me preseneča, da ni v SPARC Europe vključene nobene ustanove iz RS.
Restitutio in integrum.
Vrniti v prvotno stanje.
Risus abundat in ore stultorum.
V ustih bedakov je obilica smeha.
Rixari de lana caprina.
Pravdati se za kozjo volno.
(Kot naš pregovor: Mlatiti prazno slamo.)
V teh dneh britanska Kraljeva akademija proslavlja 350 let izhajanja svoje elitna revije Philosophical Transactions of the Royal Society (Phil. Trans.), ki je v začetku sicer imela nekoliko krajše ime. Prvi zvezek revije Philosophical Transactions je izšel 6. marca 1665. Sicer moramo pošteno povedati, da jo je v svetu prehitela francoska revija Journal des sçavans (s kasnejšim imenom Journal des savants), vendar vsega za nekaj tednov. Francoska revija je namreč prvič izšla 5. januarja 1665, a je skozi desetletja večkrat prenehala izhajati in tudi danes ima ožji vsebinski karakter kot Phil. Trans. Tako je vendarle reviji Phil. Trans. mogoče priznati tako prvenstvo v uglednosti, kot v “trpežnosti” izhajanja na svetovni sceni znanstvenega žurnalizma.
Odprti dostop prinaša tudi koristi na katere običajno ne pomislimo. Stephen Curry je v svojem Guardianovem članku opisal izkušnjo z objavo članka, ki ni ravno običajen v znanstveni publicistiki. S sodelavci je namreč v odprtodostopni reviji PeerJ objavil prispevek , v katerem predstavljajo negativen rezultat raziskave. Članek v Guardianu si je res vredno prebrati, saj nam avtor pojasni zakaj je vendarle zadovoljen, da so objavili raziskavo, ki odstopa do siceršnje znanstvene publicistične prakse. In izčrpno tudi opiše, kakšna je bila pravzaprav pot do raziskave v kateri niso mogli potrditi izhodiščne predpostavke.
Sine pinnis volare haud facile est.
Leteti brez kril ni lahko.
Si non est, posse quod opto, optabo quod posse datur.
Če ni mogoče, kar bi si želel, si bom želel, kar je mogoče.
Sint ut sunt, aut non sint.
Naj bodo kakršni so, ali naj ne bodo.
V preteklem tednu je rahlo dvignilo temperaturo na slovenski bibliotekarski sceni pismo dr. Žaucerja v Sobotni prilogi o stanju v slovenskem knjižničarstvu. No zdaj se je zadeva k sreči preselila v spletni strokovni medijski prostor (in nisem si mogel kaj, da ne ne bi tudi sam malo pojezikal v komentarjih na to temo.)
O, quantum est in rebus inane.
O, koliko ničnosti je v svetu.
Otium beatas perdidit urbes.
Brezdelje je uničilo tudi srečna mesta.
Otium pulvinar diaboli.
Lenoba je hudičeva blazina.
Tri ključne agencije, ki financirajo kanadsko znanost, Canadian Institutes of Health Research (CIHR), Natural Sciences and Engineering Research Council of Canada (NSERC) in Social Sciences and Humanities Research Council of Canada (SSHRC) so se odločile uveljaviti novo politiko odprtega dostopa. Od raziskovalcev zahtevajo, da je, začenši z letošnjim majem, vsaka publikacija v ocenjevanih revijah, ki je rezultat dela financiranega s strani agencij, najkasneje v dvanajstih mesecih po izidu odprtodostopna.
Male facere qui vult, nunquam non causam invenit.
Kdor želi delati zlo, vedno najde razlog.
Male vivunt, qui se semper victuros putant.
Bedno živijo oni, ki mislijo, da bodo večno živeli.
Mali principii malus finis.
Slab začetek ima slab konec.
Dočakali smo pomemben korak, namreč ustanovitev portala Odprtih izobraževalnih vsebin (OER - Open Educational Resources), ki bo tekel pod okriljem evropskega projekta GÉANT. To bo omogočilo tudi sodelovanje nacionalnih izobraževalnih omrežij, kot to najavlja tudi naš ARNES. Preskusite lahko že testno verzijo portala OER.
Gojimo lahko tiho željo, da se bodo naše univerze pogumneje lotile možnosti uporabe nove platforme, saj smo doslej pogrešali pogumnejšo vizijo prilagajanja klasičnih vsebin OCW konceptu. Res je, da ni mogoče spregledati dobrodošle ustanovitve UNESCO katedre odprtih tehnologij za prosto dostopne učne vire in odprto učenje na IJS, vendar živahnejšega sevanja te iniciative žal še ni čutiti. Tu nas ne pomirja niti pogumno izražanje ciljev s strani resornega ministrstva, npr. z gesli kot je “Odprto izobraževanje - Slovenija želi voditi pot v inovativnost in povezovanje”. Tudi pogled v Google nam sicer odkriva veliko drobnih iniciativ, vendar nas lahko skrbi prav razpršenost vseh teh pobud.
Multosque lupos sub pelle videbis agnorum.
In videl boš mnogo volkov v ovčjem kožuhu.
Multos timere debet, quem multi timent.
Mnogih se mora bati (ta), ki se ga mnogi bojijo.
Mutatis mutandis.
Spremenimo, kar je treba spremeniti.
Založba Wiley je povečala nabor svojih odprtodostopnih revij na 47. Dodala je namreč naslove Conservation Letters, Thoracic Cancer in The Journal of Veterinary Internal Medicine.
Harvardov spletni portal DASH nam ponuja zanimive zgodbe , ki jih pripovedujejo uporabniki odrtega dostopa.
Prispevek prof. Aguzzija v SMW velja prebrati kot dobro ponovitev znanih resnic o odprtem dostopu. Poleg svetlih se ne izogiba izpostavitve temnih strani tega publicističnega modela. Posebno vrednost pa daje tekstu kritična obravnava vrstniškega ocenjevanja (peer review) in predlogi za nekoliko drugačen pristop k presoji. Med njimi velja pozornost nameniti zlasti poobjavni presoji (“post-publication review (PPR)”).
Veritas vel mendacio corrumpitur vel silentio.
Resnica se izpridi z lažjo ali z molkom.
Verum gaudium res severa est.
Pravo veselje je resna zadeva.
Vestis virum reddit.
Obleka naredi človeka.
Spletno publicistiko, konkretno blogosfero je “pretresla” vest, da se je eden najuglednejši, najplodovitejših, tudi eden časovno najtrpežnejših blogerjev, Andrew Sullivan, odločil, da se umikne iz blogarije. Odmevi v blogosferi so različni, od takih ”saj sem rekel, da zadeva ugaša”, do pomirljivejših “da se blogosfera s spreminjanjem le utrjuje” in do pogumnih “blog je močnejši, kot je bil kadarkoli”. Pogosta je trditev, da je oznanjanje ugašanje bloga samo neprepoznavanje vseh oblik spletnega pisanja kot variant bloga. Res je, da so številne druge oblike družbenih medijev (FB, TW, G+…) sprejele nekatere blogerje, da se je funkcionalna oblika blogov močno popestrila in da je seveda tudi prodor komercialnih blogerskih vsebin, zlasti takih, ki jih vključujejo med svoje oblike sporočanja sicer klasični nespletni mediji, storil svoje.
Litterae non erubescunt.
Črke ne porumenijo.
Litterae thesaurum est.
Znanje je zakladnica.
Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi so sladki.
Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?
Ste se že kdaj vprašali ali je mogoče tvitanje oz. tekst v tvitu avtorsko zaščititi. Bloger Andres se loteva te teme, o njej sicer razpravlja tudi v luči pravne regulative v Evropi in v ZDA, a končnega odgovora ne daje. Raje vabi k razpravi.
Ali se res najavlja nov poklic oz. nova storitev v spletni publicistiki: skrbnik vsebin. Robin Good tako razlaga nov profil: “kdor stalno išče, razporeja, organizira in posreduje najboljše in najpomembnejše vsebine v specifični spletni tematiki”.
Nad tem, kar prinaša članek v Voxu se sicer lahko zgrozimo in zgražamo, a se žal, ob leta trajajočem absurdu, reševanje le po polžje premika.
Mens sana in corpore sano.
Zdrav duh v zdravem telesu.
Mentem habet peregrinam.
Duh mu je odtaval. (pomeni: duhovno je odsoten).
Messe tenus propria vive.
Živi kolikor ti dovoljuje žetev. (pomeni: v okviru možnosti)
V svetu znanstvene publicistike se obeta zanimiv poskus. Nova odprtodostopna revija Collabra bo vrstniškim ocenjevalcem (peer reviewers) svojih člankov namenila manjšo denarno nadomestilo. Pri tem jim bo bo omogočila, da denar sprejmejo kot plačilo ali ga donirajo skladu za plačilo stroškov objave v reviji avtorjem, ki sredstev za to nimajo oz. ga namenijo za stroške odprtodostopnega objavljanja v lastni raziskovalni organizaciji.
Dr. Robin DeRosa iz Plymouth State University se v obsežnem in poglobljenem zapisu, ki je podprt tudi s predstavitveno aplikacijo, zavzema za Odprte izobraževalne vsebine, za Odprto pedagogijo in Odprt izobraževalni prostor.
Brata Michael in Jonathan Eisen sta na Redditu objavila razpravo o odprtem dostopu in sprožila pravi plaz zelo zanimivih in koristnih komentarjev.
Vedno znova se navdušim nad tole risanko (in čeprav sem jo že pred časom linkal, naj to storim še enkrat: za praznike!). Izjemen izdelek Nicka Shockeya in Jonathana Eisena!
Maiorque videtur et melior vicina seges.
Sosedov posevek je videti večji in boljši.
Maiorum gloria posteris quasi lumen est.
Slava prednikov je potomcem kot luč.
Mala herba cito crescit.
Plevel hitro raste.
Spletni časnik Huffington Post se je lotil založnikov v znanosti z dovolj kritičnim člankom in tudi pod ustrezno zajedljivim naslovom “Akademske revije: Najbolj profitabilna zastarela tehnologija v zgodovini”. Žal, kot sem zapisal v parafrazi znanega reka, se kljub dostopnim rešitvam (kot je npr. odprti dostop) na sceni založniškega monopola kaj malo spreminja. Članek pravzaprav s citatom J. Bohannona dobro razkriva bistvo ozadja počasnih premikov v znanstvenem založništvu: "Potrebovali bi pravo revolucijo. Z revolucijo mislim kulturno revolucijo v akademskem svetu. Morali bi povsem spremeniti način, kako počnejo stvari in čeprav imajo sloves da so revolucionarji, so akademiki precej konzervativni. Kot kultura se akademizem spreminja zelo počasi.”
Habet et sua gaudia pauper.
Tudi siromak ima svoje veselje.
Hac de re nemo laborabit.
Zaradi tega ne bo nikogar bolela glava.
Hac via itur ad astra.
Po tej poti se gre do zvezd.
Prebiram tole: “…articles on nature.com to be made widely available to read and share to support collaborative research…” in ne vem ali se naj nasmehnem dobri potegavščini ali pa se res dogajajo zgodovinski premiki. Podobno kot se sprašuje prof. Eisen na svojem blogu in tudi kritkično komentira potezo založnika. Branje v Voxu pojasnjuje, da gre za specifičen pristop v katerem lahko naročniki spletnega dostopa do revije Nature in še 48 drugih revij založbe Macmillan posredujejo svojim partnerjem dostop do branja, vendar ne kopiranja, določenega članka.
Bil bi vesel, ko bi kdo iz naše BIBLIO stroke razložil zadevo in pojasnil ali se obeta tudi za naš prostor kakšna organizirana možnost uporabe te ponudbe, kot se o njej že govori na spletu.
Študija A bibliometric study of scholarly articles published by library and information science authors about open access želi na osnovi večletnih podatkov pojasniti pomen knjižnic in informacijske stroke pri uveljavljanju odprtega dostopa v znanstvenem publiciranju.
Bonis nocet, qui malis parcit.
Dobrim škoduje, kdor slabe ščiti.
Bonos corrumpunt mores congressus mali.
Slaba druščina kvari dobre navade.
Bonum est, quod secundum naturam est.
Dobro je, kar je naravno.
Britanska akademija znanosti The Royal Society (TRS) je z razstavo pričela praznovanje 350. obletnice (6. marec 1665) ene od dveh prvih znanstvenih revij Philosophical Transactions (PT) akademske sporočilne kulture. Francoska revija Journal des sçavans jo je sicer za nekaj tednov prehitela (5. januar 1665), vendar ker je ta objavljaljala prispevke ne samo znanstvenega karakterja in tudi ker PT še vedno izhaja (danes pod imenom Philosophical Transactions of the Royal Society) ji znanstvena srenja namenja pač večjo pozornost ( o tem tudi >tukaj ).
Ne dvomom, da vsi, ki splet veliko uporabljate v raziskavah in pouku poznate koristno iskalno orodje Google Scholar. Njegovi razvijalci ga seveda stalno izpopolnjujejo in če želite zvedeti več o njegovi uporabi pri poučevanju, vam svetujem spletni portal Educational Technology and Mobile Learning, kjer boste našli koristne napotke o tem kako ukrotiti Googlovega Učenjaka, kot mu je v slovenščini ime, za učno rabo.
A puro pura defluit aqua.
Iz čistega teče čista voda.
Aquam a pumice postulare.
Zahtevati vodo od kamna.
Aquila non captat muscas.
Orel ne lovi muh.
Založnik Nature Publ. Group je sprostil v svojih arhivih prispevke, ki obravnavajo depresijo, v odprti dostop (OD). Hvalevredno!
S 1. januarjem 2015 bodo pri Bill & Melinda Gates fundaciji zahtevali odprtodostopnost za vse raziskovalne rezultate, ki jih financirajo. To pomeni, da bodo v odprtem dostopu ne samo objave, ampak tudi vsi rezultati na katerih temeljijo raziskave. S prehodnim obdobjem, ki pa se bo zaključilo s 1. januarjem 2017 bodo dovoljevali t.i. embargo v času do enega leta. Vse publikacije bodo morale biti objavljene v Creative Commons licenci CC BY 4.0 ali ekvivalentni.
Presoja opusa raziskovalcev je stalen predmet razprav v raziskovalni srenji, tudi zaradi posledic v kariernih presojah. O perspektivah raziskovalne metrike obsežneje razpravljata dr. Gali Halevi in dr. Lisa Colledge na strani Research Trends.
Domus cuique optimus est amicus.
Dom je vsakomur najboljši prijatelj.
Donato non sunt ora inspicienda cabalo.
Podarjenemu konju ne gledamo v gobec.
Dos est magna parentium virtus.
Dostojanstvo staršev je velika dota.
O tem, kako se akademska sfera uspeva upirati različnim diskriminacijam, zlasti spolni, so na portalu GenomeWeb zbrali nekaj nedavnih člankov, ki so k sreči vsi odprtodostopni. O svoji študiji, kakšno je stanje v ameriškem akademskem okolju, pišeta Wendy M. Williams and Stephen J. Ceci in v njej zavračata podobo o izraziti seksistični pojavnosti. Na drugi strani pa se Jonathan Eisen v svojem blogu zaskrbljeno sprašuje, kako naj uskladi njune trditve s svojimi pomisleki. Podobno kritično se je pri Guardianu na to temo oglasila Athene Donald. Še ostrejša v zavračanju zaključkov Williamsove in Cecija je Emily Willingham na svojem blogu. V komentarjih in v linkih k posameznim prispevkom boste našli še nadaljnje vsebine, ki se v glavnem ne morejo strinjati z omenjenima avtorjema.
Ko je na septembrski konferenci OASPA Claudio Aspesi vznemiril avditorij z neprijetnim vprašanjem ali ni morda zaradi vztrajnega zdravja velikih tržnih založnikov vendarle to dokaz, da je odprti dostop (OD) spodletel, mu v obsežnem in branja vrednem odgovoru odgovarja Matthew Cockerill na svojem blogu.
Seveda je privzem odprtega dostopa kot obveze za vse avtorje raziskav financiranih iz javnih sredstev v vseh največjih raziskovalnih okoljih (USA, UK, EU) vse prej kot znak hiranja. Pa vendar vprašanje vzpodbuja k razmisleku, kaj je še mogoče dobrega storiti za izboljšanje OD. Eden velikih vzporednih učinkov je intenziviranje iskanja rešitev, da bi avtorji poleg raziskovalnih prispevkov v javno rabo prepustili tudi raziskovalne podatke . Tudi, da bi omogočili njihovo nadaljnjo rabo oz. poglobljeno analizo (eden od ciljev koncepta “odprte znanosti”). To pa seveda pomeni, da je treba premisliti dosedanje prakse izvedbe raziskovalnega dela in priprave rezultatov za objave ter dodati nove standarde za ta namen. Zlasti v času, ko številni raziskovalni projekti generirajo ogromne količine podatkov (npr. genomska analitika) za katere so potrebne posebne rutine za njihovo shranjevanje in obdelavo.
Ameriški astrofizik dr. Neil deGrasse Tyson, znan po popularizaciji znanosti, priporoča 8 knjig, ki bi jih naj prebral vsak izobraženec in so vse na voljo v spletnem dostopu.
Dulcia non meruit, qui non gustavit amara.
Sladkosti si ne zasluži, kdor ni okusil grenkobe.
Dulcia poma absente custode.
Jabolke so sladke, kadar so brez varuha.
Durum est telum necessitas.
Nuja je hudo orožje.
O tem kako izmenjava idej vzpodbuja inovacijo je mogoče prebrati v odlomku o nastajanju Wikipedije na blogu Farnam Street in je del nove knjige Walterja Isaacsona “The Innovators”. Knjiga nam predstavlja vznemirljive življenjske zgodbe Ade Lovelace, Vannevarja Busha, Alana Turinga, Johna von Neumanna, J.C.R. Lickliderja, Douga Engelbarta, Roberta Noycea, Billa Gatesa, Stevea Wozniaka, Stevea Jobsa, Tima Berners-Leeja in Larryja Pagea. Nenavadno pa je, da je delo, ki je sicer na voljo pri Amazonu, v cenovno ugodni (6,99 GBP) kindle verziji dostopno samo bralcem v Veliki Britaniji. Težko razumljivo, ali ne?
Danes je bil na Univerzi v Mariboru posvet Odprti dostop na UM v organizaciji Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Posnetek dogodka si je mogoče ogledati na spletni strani CTK.
Naj nanizam nekaj lastnih vtisov k tehničnemu delu posnetka iz ogleda. Najprej pa bi PREDVSEM POHVALIL možnost, da je bila prireditev simultano prenašana v splet in da je takoj, v nadaljevanju, na voljo tudi posnetek. Med slabostmi izbrane rešitve bi pa vendarle pokaral režiserja, da ni omogočil pogled na vsakokratnega predavatelja (to je bilo pri drugi predavateljici nekoliko korigirano), predvsem pa, da ni omogočil sočasnega predvajanja tekstovne/grafične predavateljeve predstavitve. Opazil sem, da so tak boljši, razširjen pogled na sceno imeli na lokaciji CTKjevega dislociranega avditorija, a smo žal gledalci na spletu za to prikrajšani.
Veliko prijaznejši bi bil pogled na predavatelja v polnem kadru z občasno preusmeritvijo pogleda na oba avditorija, na UM in pri CTK. To bi bilo mogoče npr. doseči s samodejno vodljivo kamero na lokaciji predavanj in ta slika bi se prikazovala v kotu ekranskega zapisa. Sploh bi zajemanje ustreznih kadrov za posamezne vizuelne segmente bilo treba bolje urediti. Največji del ekranskega prostora pa naj bi v času predavateljevega nastopa zasedala slika predavateljeve prezentacije, kasneje v diskusiji pa seveda celotnega prostora obeh lokacij.
V veliko korist bi zlasti pri vodenju diskusije bila možnost, da bi online spletni gledalci lahko preko Twitterja komentirali dogajanje, ali pa vsaj preko SMSov (ali emaila) posredovali vprašanja predavateljem. Zavedam se, da je za zadnja rešitev težavnejša, ker bi zahtevala angažiranje dodatnega tehničnega sodelavca, ki bi koordiniral vse tokove informacij. Bilo bi tudi zelo koristno, ko bi ekransko sliko imeli člani predsedujočega omizja (na UM) pred sabo, ker bi tako tudi lažje reagirali na vklop sekundarnega omizja (npr. tokrat na CTK), zlasti bi se taka ureditev pokazala za ustreznejšo v nadaljevanju zunanjega, terciarnega vklopa (gost iz Goetingena), ko je bilo omizje predsedstva med predavanjem gosta prazno.
Celotno preskušanje povezav bi bilo treba izvesti prej, tako bi odpadlo tudi obremenjevanje video zapisa, ki ga imamo zdaj na voljo na spletu, z urejanjem povezave z Goetingenom. In nujna bi bila končna redakcija zapisa, ki ostaja na spletu kot trajna kopija.
Kot v začetku pravim se tu ustavljam zgolj pri tehnični plati video aranžmaja posveta in sem prepričan sem, da bodo vsebinski povzetek zelo zanimive prireditve opravili udeleženci, torej specialisti in to tudi objavili na ustreznem spletnem mediju npr. na katerem od blogov.
Na koncu gredo seveda čestitke vsem, ki ste sodelovali, od pobude do izvedbe, v tem pomembnem posvetu.
Portal The Bookseller napoveduje, da se bo do leta 2018 podvojil trg “zlatega” odprtega dostopa.
Aut non tentaris, aut perfice!
Ali ne poskušaj, ali dokončaj!
Aut potentior te aut imbecillior laesit: si imbecillior, parce illi, si potentior, tibi.
Ali te je užalil močnejši ali šibkejši: če je šibkejši, ravnaj z njim obzirno, če je močnejši (ravnaj tako) s sabo.
Avaritiae desunt omnia!
Pogoltnosti manjka vse!
Na spletu je v prostem dostopu na voljo 162 strani obsežna študija “Open Access Indicators and Scholarly Communications in Latin America” avtorjev J. P. Alperina in sod.
Kako razmišlja nekdo, ki je kruto soočen s dejanskimi izzivi izdaje revije v odprtem dostopu. Avtorica odkriva težave o katerih običajno ne govorimo in ponuja v koristen razmislek, kaj bi lahko storili bolje.
Nekaj branja vrednih mnenj o izzivih odprtega dostopa, ki so jih ob letošnjem Tednu OD izrekli vpleteni v različne vloge v znanstveni publicistiki.
Magna civitas, magna solitudo.
Velika skupnost, velika osamljenost.
Magna venit nulli sine magno fama labore.
Nihče ne pridobi velike slave brez velikega napora.
Magnos montes promittere.
Obljubljati velike gore.
V minulem Tednu odprtega dostopa (TOD) (20. do 26. oktober) so različne ustanove po svetu na različne načine zaznamovale ta dan. Nekaj prireditev lahko najdete tudi na spletu TOD. Prav s posebnim poudarkom pa so TOD proslavili na Harvardu, brez dvoma zahvaljujoč neumornemu guruju OD dr. Suberju. V zapisu je zbral 11 sporočil različnih organov univerze Harvard s katerimi so posamezne članice bodisi okrepile posamezne rešitve OD ali pa so predstavile nove pristope k OD. Priporočam v branje vsem, ki iščete nove ideje za krepitev odprtodostopnih rešitev pri nas.
V četrtek sem se udeležil odličnega strokovnega srečanja knjižnjičarjev “E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice”. Pomembna tema in dobro obiskana prireditev. Zelo upam, da bo posvet s svojo vsebino in sporočilom pustil tudi dolgotrajnejše sledi v prostoru. Doživeli smo koristen pregled dogajanja na temo e-pouka v Sloveniji, istočasno pa je bil dogodek učinkovito podprt s kompetentnim prispevkom gosta Willema van Valkenburga iz TU Delft ter s prispevki iz bližnje soseščine (mimogrede van Valkenburg ureja izjemen blog na temo e-pouka).
E-pouk je nedvomna prihodnost izobraževalnih praks in kot še pri marsikateri drugi dejavnosti danes pač izobraževanja ni mogoče razumeti drugače kot: ...ali si na spletu ali pa te ni...". Bilo je vzpodbudno videti, kako se na več mestih rojevajo pobude, vendar po drugi strani pa prav v tem slutim slabost, saj razdrobljenost bega predvsem uporabnike, ki se ne znajo odločiti npr. katero platformo naj uporabijo za vstop v e-pouk. Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščila takšno pestrost pristopa. Sporočilo bo močno predvsem takrat ko bodo pristopi poenoteni.
Ker sem žal moral popoldan deliti še z drugo obveznostjo sem bil zelo vesel, da sem si, tudi zahvaljujoč ITju, lahko ogledal zadevo tudi v nadaljevanju. Posnetek prireditve je nameč dostopen na spletu. Želim si, da bi v prihodnje še več {čimveč, najbolje vse :) } takih in podobnih prireditev pristalo v spletnem okolju v video ali vsaj v podkastni obliki. CTKjeva in ARNESova ekipa tu res počneta dobro stvar. Prisotnost v javnosti zagotavlja zagovornike v njej in v zaostrenih finančnih pogojih javne dejavnosti pač potrebujejo čim več podpore.
(foto G. Lešnik)
Ut homost, ita morem geras.
Kakršen je človek, tako se ravnaj.
Utilius est autem absolvi innocentem quam nocentem causam non discere.
Bolje je nedolžnega osvoboditi, kot krivcu ne soditi.
Uti, non abuti.
Uporabljati a ne zlorabljati.
Dr. Jonathan Eisen se je malo razjezil ob trenutni plimi odprtih vsebin, ki jih nekateri založniki ponujajo na temo ebole. In dam mu povsem prav, zlasti v njegovi jezi, da nekatere revije zelo selektivno sproščajo tovrstne članke. In posebno gorak je, ker se ne morejo odločiti, da bi z enakimi razlogi sprostili tudi članke, ki zadevajo tuberkulozo, HIV, malarijo in še marsikatero bolezen, kjer število žrtev presega petmestno število. Človek res dobi občutek, da so sedanjo stisko z ebolo in svojo odločitev, da sprostijo članke o njej v odprti dostop revije izkoristile predvsem kot propagandno akcijo, češ “poglejte kako smo mi uvidevni”.
Trije kampusi kalifornijske Univerze (University of California - UC Irvine, UCLA, and UC San Francisco) vzpostavljajo avtomatski “žetveni” portal za publikacije svojih sodelavcev. Kako deluje portal nam predstavi objava na blogu InfoDocket Geryja Pricea:
“The automated harvesting system will closely monitor publication sources, including public and licensed publication indexes, for any new materials published by UC authors. The system will gather as much information about the publication as possible and will notify the author by email when any have been detected. Author approved publications will then be submitted to eScholarship, where they will be available to the public.”
(na objavo me je opozoril zapis kolege Pušnika na FB).
Nulla poena sine lege.
Kazni ni brez zakona.
Nullum erit tempus hoc amisso.
Ne bo druge priložnosti, ko bo ta mimo.
Nullus dolor est, quem non longinquitas temporis minuat ac molliat.
Ni je žalosti, ki se ne bi skozi čas zmanjšala in omilila.
Na blogu Cristobal Cobo najdemo tehtno razpravo o trajnosti odprtega dostopa in odprte znanosti.
Na letošnjem Frankfurtskem sejmu so ob velikem interesu obiskovalcev posebnen posvet posvetili tudi odprtemu dostopu.
Dobili smo nov agregator Paperity, ki ponuja akademski in pedagoški srenji različnih disciplin celotne članke v odprtem dostopu. Na voljo sta tudi pripadajoč blog in twitter portal, ki bosta služila promociji razvoja agregatorja in aktualnemu najavljanju novih vsebin.
Kaj lahko storite, če želite podpreti idejo odprtega dostopa vam svetujeta avtorja zapisa na EFF.
In: vsega dva tedna nas ločita od letošnjega Tedna odprtega dostopa, zato sledite dogajanju na spletni strani OA Week 2014. Ter ne pozabite na dogajanje v Ljubljani (ni slučajno umeščeno v ta teden!)
Gotovo boste v naboru Open Humanities Press našli kakšno zanimivo knjigo zase. In dela so v odprtem dostopu!
Atrocitati mansuetudo est remedium.
Za surovost je zdravilo blagohotnost.
Audaces fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.
Audacter calumniare, semper aliquid haeret.
Pogumno klevetaj, vedno se nekaj prime.
Zelo berljivo razmišljanje Ellen Collins o prihodnosti monografij v akademskem svetu. Sestavek, ki je podprt tudi z raziskovalnimi podatki o navadah avtorjev in uporabnikov monografij ter z nakazanimi rešitvami za prihodnost.
Zagovorniki odprtega dostopa bodo brez dvoma z zanimanjem prebrali prispevek o odprtodostopnih učbenikih na blogu Forword Reviews. Vsekakor so koristne besede, ki utemljujejo razloge čemu se (naj) učitelji/avtorji odločajo za to obliko ponudbe svojih učbenikov. Seveda pa je za urednike portalov, kjer se taka ponudba pojavi, pomembno, da skrbno presodijo ustreznost takih tekstov.
Vsekakor bi zelo priporočil vsem, ki želite promovirati znanstvene ali strokovne vsebine (lastne ali tuje) v Twitterju in na blogih (velja pa najbrž tudi za druga družabna omrežja), da si preberete zapis na SciLogs.
Venit post multos una serena dies.
Po mnogih je prišel jasen dan.
Venter praecepta non audit.
Trebuh ne posluša ukazov.
Verba movent, exempla trahunt.
Besede premikajo, primeri vlečejo.
Nature Communications bo kot kaže prva revija iz hiše Nature, ki bo v celoti postala SAMO odprtodostopna revija. Odlično!
Nedavno je veliko prahu dvignil t.i. Kardashian index (KI), ki ga je malce hudomušno predlagal genomik Neil Hall in primerja število sledilcev na Twitterju posameznega znanstvenika s številom njegovih pridelanih citatov. Revija Science je šalo nadaljevala s pripravo spiska 50 znanstvenikov in njihovih KI. Prva tri mesta si delijo astrofizik Neil deGrasse Tyson, fizik Brian Cox in biolog Richard Dawkins.
Prispevek “Policy Design and Implementation Monitoring for Open Access” na blogu PLOS Opens toplo priporočam v branje, saj pove marsikaj o politiki odprtega dostopa v luči akademskega objavljanja. Najdemo koristne namige, kako se znajti v novi, odprti praksi dostopnosti razsiskovalnega opusa, ki so zanimivi za različne vrste uporabnikov: za razsikovalne vrstnike, za študente in seveda raziskovalce, ki iščejo pobude za svoje delo.
Nondum perrupimus omnes difficultates.
Še nismo premagali vseh težav.
Non eadem sunt cunctis grata.
Ni vsem vse enako prijazno.
Non est paupertas…habere nihil.
Ni revščina …ničesar ne imeti.
Dve največji fundaciji, ki financirata raziskave v medicinskem področju, ameriška NIH in britanska Wellcome Trust, sta že pred časom uvedli vezavo financiranja na obvezo objavljanja prispevkov v odprtem dostopu (OD). Doslej so to svojo pobudo uveljavljali zelo prizanesljivo, zdaj pa so se odločili za nekoliko ostrejšo politiko. Poslej bodo neupoštevanje obveze kaznovali z odvzemom financiranja, kot to lahko preberemo med novičkami v reviji Nature.
Signa suo nomine.
Poimenuj to s pravim imenom.
Si parva licet componere magnis.
Če majhno lahko primerjamo z velikim.
Si tibi deficiant medici, medici tibi fiant haec tria: mens laeta, requies, moderata diaeta.
Če si brez zdravnika, naj ti bo zdravnik to troje: vedra narava, počitek in umirjeno življenje.
Direktorij odprtodostopnih revij DOAJ opozarja na revije, ki trdijo, da so vključene v direktorij, pa to niso. Na naslovnicah celo neupravičeno uporabljajo logo DOAJ za namen promocije. Zato pri DOAJ priporočajo, da avtorji vedno preverijo v direktoriju ali je revija vključena v DOAJ in jih tudi naprošajo, da jim javljajo revije, ki to nekorektno počno, saj gre pogosto za t.i. predatorske revije.
Na Institutu za bibliotekarske in informacijske znanosti Humboldtove univerze v Berlinu so v okviru študije “2014 Census of Open Access Repositories” in v povezavi s projektom BASE iz univerze Bielefeld pripravili razpored nemških repozitorijev odprtega dostopa Open Access Respository Ranking – OARR. Z rangiranjem želijo na osnovi dogovorjenih in za spreminjanje odprtih kriterijev presojati funkcionalnost repozitorijev OD, v tem trenutku v nemškem prostoru.
Speciosum damnum.
Bleščeča izguba.
Spernitur in patria quivis, licet ipse propheta.
Vsakdo je zaničevan v domovini pa čeprav je prerok.
Spes inopem, res avarum, mors miserum levat.
Upanje pomaga revežu, blago pohlepnemu in smrt nesrečnežu.
Orodje Flipboard se vse bolj uveljavlja kot učinkovit posredovalec informacij v spletnem prostoru. Več kot to: servis omogoča, da se lahko vsakdo odloči za izdajo svojega spletnega časnika. Njegova velika prednost je, da je berljiv na vseh nosilcih, od PCjev do pametnih telefonov. Zlasti blogerji, ki so doslej svoje bloge uporabljali tudi za opozarjanje bralstva na zanimive vsebine na spletu so pridobili dodatno možnost uporabe učinkovitega in tudi grafično všečnega spletnega medija. Popularni bloger in tviterat dr. Žiga Turk ta trenutek objavlja dva zelo zanimiva časnika FlipFlop Magazine in FlipFlop Slovenija. Sicer pa lahko na posebni spletni strani najdete bogat izbor Flipoboard magazinov iz vsega sveta.
