Proverbiarium 368

Bonis nocet, qui malis parcit.
Dobrim škoduje, kdor slabe ščiti.

Bonos corrumpunt mores congressus mali.
Slaba druščina kvari dobre navade.

Bonum est, quod secundum naturam est.
Dobro je, kar je naravno. 

Prve znanstvene revije

Britanska akademija znanosti The Royal Society (TRS) je z razstavo pričela praznovanje 350. obletnice (6. marec 1665) ene od dveh prvih znanstvenih revij Philosophical Transactions (PT) akademske sporočilne kulture. Francoska revija Journal des sçavans jo je sicer za nekaj tednov prehitela (5. januar 1665), vendar ker je ta objavljaljala prispevke ne samo znanstvenega karakterja in tudi ker PT še vedno izhaja (danes pod imenom Philosophical Transactions of the Royal Society) ji znanstvena srenja namenja pač večjo pozornost ( o tem tudi >tukaj ).

Koristne učne tehnologije na spletu

Ne dvomom, da vsi, ki splet veliko uporabljate v raziskavah in pouku poznate koristno iskalno orodje Google Scholar. Njegovi razvijalci ga seveda stalno izpopolnjujejo in če želite  zvedeti več o njegovi uporabi pri poučevanju, vam svetujem spletni portal Educational Technology and Mobile Learning, kjer boste našli koristne napotke o tem kako ukrotiti Googlovega Učenjaka, kot mu je v slovenščini ime, za učno rabo. 

Proverbiarium 367

A puro pura defluit aqua.
Iz čistega teče čista voda.

Aquam a pumice postulare.
Zahtevati vodo od kamna.

Aquila non captat muscas.
Orel ne lovi muh.

Nature prispevki o depresiji v OD

Založnik Nature Publ.  Group je sprostil v svojih arhivih prispevke, ki obravnavajo depresijo, v odprti dostop (OD). Hvalevredno!

B&M Gates fundacija zahteva OD

S 1. januarjem 2015 bodo pri Bill & Melinda Gates fundaciji zahtevali odprtodostopnost za vse raziskovalne rezultate, ki jih financirajo.  To pomeni, da bodo v odprtem dostopu ne samo objave, ampak tudi vsi rezultati na katerih temeljijo raziskave. S prehodnim obdobjem, ki pa se bo zaključilo s 1. januarjem 2017 bodo dovoljevali t.i. embargo v času do enega leta. Vse publikacije bodo morale biti objavljene v Creative Commons licenci CC BY 4.0 ali ekvivalentni.

Pogledi na standardizacijo raziskovalne metrike

Presoja opusa raziskovalcev je stalen predmet razprav v raziskovalni srenji, tudi zaradi posledic v kariernih presojah. O perspektivah raziskovalne metrike obsežneje razpravljata dr. Gali Halevi in dr. Lisa Colledge  na strani Research Trends. 

Proverbiarium 366

Domus cuique optimus est amicus.
Dom je vsakomur najboljši prijatelj.

Donato non sunt ora inspicienda cabalo.
Podarjenemu konju ne gledamo v gobec.

Dos est magna parentium virtus.
Dostojanstvo staršev je velika dota.

O seksizmu v akademskem okolju.

O tem, kako se akademska sfera uspeva upirati različnim diskriminacijam, zlasti spolni, so na portalu GenomeWeb zbrali nekaj nedavnih člankov, ki so k sreči vsi odprtodostopni. O svoji študiji, kakšno je stanje v ameriškem akademskem okolju, pišeta Wendy M. Williams and Stephen J. Ceci in v njej zavračata podobo o izraziti seksistični pojavnosti. Na drugi strani pa se Jonathan Eisen v svojem blogu zaskrbljeno sprašuje, kako naj uskladi njune trditve s svojimi pomisleki. Podobno kritično se je pri Guardianu na to temo oglasila Athene Donald. Še ostrejša v zavračanju zaključkov Williamsove in Cecija je Emily Willingham na svojem blogu. V komentarjih in v linkih k posameznim prispevkom boste našli še nadaljnje vsebine, ki se v glavnem ne morejo strinjati z omenjenima avtorjema.

Kaj zdaj čaka odprti dostop?

Ko je na septembrski konferenci OASPA Claudio Aspesi vznemiril avditorij z neprijetnim vprašanjem ali ni morda zaradi vztrajnega zdravja velikih tržnih založnikov vendarle to dokaz, da je odprti dostop (OD) spodletel, mu v obsežnem in branja vrednem odgovoru odgovarja Matthew Cockerill na svojem blogu.

Seveda je privzem odprtega dostopa kot obveze za vse avtorje raziskav financiranih iz javnih sredstev v vseh največjih raziskovalnih okoljih (USA, UK, EU) vse prej kot znak hiranja. Pa vendar vprašanje vzpodbuja k razmisleku, kaj je še mogoče dobrega storiti za izboljšanje OD. Eden velikih vzporednih učinkov je intenziviranje iskanja rešitev, da bi avtorji poleg raziskovalnih prispevkov v javno rabo prepustili tudi raziskovalne podatke . Tudi, da bi omogočili njihovo nadaljnjo rabo oz. poglobljeno analizo (eden od ciljev koncepta “odprte znanosti”). To pa seveda pomeni, da je treba premisliti dosedanje prakse izvedbe raziskovalnega dela in priprave rezultatov za objave ter dodati nove standarde za ta namen. Zlasti v času, ko številni raziskovalni projekti generirajo ogromne količine podatkov (npr. genomska analitika) za katere so potrebne posebne rutine za njihovo shranjevanje in obdelavo.

8 priporočenih knjig

Ameriški astrofizik dr. Neil deGrasse Tyson, znan po popularizaciji znanosti, priporoča 8 knjig, ki bi jih naj prebral vsak izobraženec in so vse na voljo v spletnem dostopu.

Proverbiarium 365

Dulcia non meruit, qui non gustavit amara.
Sladkosti si ne zasluži, kdor ni okusil grenkobe.

Dulcia poma absente custode.
Jabolke so sladke, kadar so brez varuha.

Durum est telum necessitas.
Nuja je hudo orožje.

Sodelovanje vzpodbuja inovacijo

O tem kako izmenjava idej vzpodbuja inovacijo je mogoče prebrati v odlomku o nastajanju Wikipedije na blogu Farnam Street in je del nove knjige  Walterja Isaacsona “The Innovators”. Knjiga nam predstavlja vznemirljive življenjske zgodbe Ade Lovelace, Vannevarja Busha, Alana Turinga, Johna von Neumanna, J.C.R. Lickliderja, Douga Engelbarta, Roberta Noycea, Billa Gatesa, Stevea Wozniaka, Stevea Jobsa, Tima Berners-Leeja in Larryja Pagea. Nenavadno pa je, da je delo, ki je sicer na voljo pri Amazonu, v cenovno ugodni (6,99 GBP) kindle verziji dostopno samo bralcem v Veliki Britaniji. Težko razumljivo, ali ne?  

Posvet Odprti dostop na UM

Danes je bil na Univerzi v Mariboru posvet Odprti dostop na UM v organizaciji Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Posnetek dogodka si je mogoče ogledati na spletni strani CTK.

Naj nanizam nekaj lastnih vtisov k tehničnemu delu posnetka iz ogleda. Najprej pa bi PREDVSEM POHVALIL možnost, da je bila prireditev simultano prenašana v splet in da je takoj, v nadaljevanju, na voljo tudi posnetek. Med slabostmi izbrane rešitve bi pa vendarle pokaral režiserja, da ni omogočil pogled na vsakokratnega predavatelja (to je bilo pri drugi predavateljici nekoliko korigirano), predvsem pa, da ni omogočil sočasnega predvajanja tekstovne/grafične predavateljeve predstavitve. Opazil sem, da so tak boljši, razširjen pogled na sceno imeli na lokaciji CTKjevega dislociranega avditorija, a smo žal gledalci na spletu za to prikrajšani.

Veliko prijaznejši bi bil pogled na predavatelja v polnem kadru z občasno preusmeritvijo pogleda na oba avditorija, na UM in pri CTK. To bi bilo mogoče npr. doseči s samodejno vodljivo kamero na lokaciji predavanj in ta slika bi se prikazovala v kotu ekranskega zapisa. Sploh bi zajemanje ustreznih kadrov za posamezne vizuelne segmente bilo treba bolje urediti. Največji del ekranskega prostora pa naj bi v času predavateljevega nastopa zasedala slika predavateljeve prezentacije, kasneje v diskusiji pa seveda celotnega prostora obeh lokacij.

V veliko korist bi zlasti pri vodenju diskusije bila možnost, da bi online spletni gledalci lahko preko Twitterja komentirali dogajanje, ali pa vsaj preko SMSov (ali emaila) posredovali vprašanja predavateljem. Zavedam se, da je za zadnja rešitev težavnejša, ker bi zahtevala angažiranje dodatnega tehničnega sodelavca, ki bi koordiniral vse tokove informacij. Bilo bi tudi zelo koristno, ko bi ekransko sliko imeli člani predsedujočega omizja (na UM) pred sabo, ker bi tako tudi lažje reagirali na vklop sekundarnega omizja (npr. tokrat na CTK), zlasti bi se taka ureditev pokazala za ustreznejšo v nadaljevanju zunanjega, terciarnega vklopa (gost iz Goetingena), ko je bilo omizje predsedstva med predavanjem gosta prazno.

Celotno preskušanje povezav bi bilo treba izvesti prej, tako bi odpadlo tudi obremenjevanje video zapisa, ki ga imamo zdaj na voljo na spletu, z urejanjem povezave z Goetingenom. In nujna bi bila končna redakcija zapisa, ki ostaja na spletu kot trajna kopija.

Kot v začetku pravim se tu ustavljam zgolj pri tehnični plati video aranžmaja posveta in sem prepričan sem, da bodo vsebinski povzetek zelo zanimive prireditve opravili udeleženci, torej specialisti in to tudi objavili na ustreznem spletnem mediju npr. na katerem od blogov.

Na koncu gredo seveda čestitke vsem, ki ste sodelovali, od pobude do izvedbe, v tem pomembnem posvetu.

Optimistično za OD

Portal The Bookseller napoveduje, da se bo do leta 2018 podvojil trg “zlatega” odprtega dostopa.   

Proverbiarium 364

Aut non tentaris, aut perfice!
Ali ne poskušaj, ali dokončaj!

Aut potentior te aut imbecillior laesit: si imbecillior, parce illi, si potentior, tibi.
Ali te je užalil močnejši ali šibkejši: če je šibkejši, ravnaj z njim obzirno, če je močnejši (ravnaj tako) s sabo.

Avaritiae desunt omnia! 
Pogoltnosti manjka vse!

Študija o OD v Latinski Ameriki

Na spletu je v prostem dostopu na voljo 162 strani obsežna študija “Open Access Indicators and Scholarly Communications in Latin America” avtorjev J. P. Alperina in sod.

O nekaterih resnicah OD

Kako razmišlja nekdo, ki je kruto soočen s dejanskimi izzivi izdaje revije v odprtem dostopu. Avtorica odkriva  težave o katerih običajno ne govorimo in ponuja v koristen razmislek, kaj bi lahko storili bolje.

Izzivi Odprtega dostopa

Nekaj  branja vrednih mnenj o izzivih odprtega dostopa, ki so jih ob letošnjem Tednu OD izrekli  vpleteni v različne vloge v znanstveni publicistiki. 

Proverbiarium 363

Magna civitas, magna solitudo.
Velika skupnost, velika osamljenost.

Magna venit nulli sine magno fama labore.
Nihče ne pridobi velike slave brez velikega napora.

Magnos montes promittere.
Obljubljati velike gore.

Komu služi?

Kako razumna in razumljiva misel, ki pa je tako težko razumljena:

Za nami je Teden odprtega dostopa

V minulem Tednu odprtega dostopa (TOD) (20. do 26. oktober) so različne ustanove po svetu na različne načine zaznamovale ta dan. Nekaj prireditev lahko najdete tudi na spletu TOD. Prav s posebnim poudarkom pa so TOD proslavili na Harvardu, brez dvoma zahvaljujoč neumornemu guruju OD dr. Suberju. V zapisu je zbral 11 sporočil različnih organov univerze Harvard s katerimi so posamezne članice bodisi okrepile posamezne rešitve  OD ali pa so predstavile nove pristope k OD. Priporočam v branje vsem, ki iščete nove ideje za krepitev odprtodostopnih rešitev pri nas. 

Posvet o e-izobraževanju

V četrtek sem se udeležil odličnega strokovnega srečanja knjižnjičarjev “E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice”. Pomembna tema in dobro obiskana prireditev. Zelo upam, da bo posvet s svojo vsebino in sporočilom pustil tudi dolgotrajnejše sledi v prostoru. Doživeli smo koristen pregled dogajanja na temo e-pouka v Sloveniji, istočasno pa je bil dogodek učinkovito podprt s kompetentnim prispevkom gosta Willema van Valkenburga iz TU Delft ter s prispevki iz bližnje soseščine (mimogrede van Valkenburg ureja izjemen blog na temo e-pouka).

E-pouk je nedvomna prihodnost izobraževalnih praks in kot še pri marsikateri drugi dejavnosti danes pač izobraževanja ni mogoče razumeti drugače kot: ...ali si na spletu ali pa te ni...".  Bilo je vzpodbudno videti, kako se na več mestih rojevajo pobude, vendar po drugi strani pa prav v tem slutim slabost, saj razdrobljenost bega predvsem uporabnike, ki se ne znajo odločiti npr. katero platformo naj uporabijo za vstop v e-pouk. Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščila takšno pestrost pristopa. Sporočilo bo močno predvsem takrat ko bodo pristopi poenoteni. 

Ker sem žal moral popoldan deliti še z drugo obveznostjo sem bil zelo vesel, da sem si,  tudi zahvaljujoč ITju, lahko ogledal zadevo tudi v nadaljevanju. Posnetek prireditve je nameč dostopen na spletu. Želim si, da bi v prihodnje še več {čimveč, najbolje vse :)  } takih in podobnih prireditev pristalo v spletnem okolju v video ali vsaj v podkastni obliki. CTKjeva in ARNESova ekipa tu res počneta dobro stvar. Prisotnost v javnosti zagotavlja zagovornike v njej in v zaostrenih finančnih pogojih javne dejavnosti pač potrebujejo čim več podpore.

 

(foto G. Lešnik)

Proverbiarium 362

Ut homost, ita morem geras.
Kakršen je človek, tako se ravnaj.

Utilius est autem absolvi innocentem quam nocentem causam non discere.
Bolje je nedolžnega osvoboditi, kot krivcu ne soditi.

Uti, non abuti.
Uporabljati a ne zlorabljati.

Članki o eboli v odprtem dostopu

Dr. Jonathan Eisen se je malo razjezil ob trenutni plimi odprtih vsebin, ki jih nekateri založniki ponujajo na temo ebole. In dam mu povsem prav, zlasti v njegovi jezi, da nekatere revije zelo selektivno sproščajo tovrstne članke. In posebno gorak je, ker se ne morejo odločiti, da bi z enakimi razlogi sprostili tudi članke, ki zadevajo tuberkulozo, HIV, malarijo in še marsikatero bolezen, kjer število žrtev presega petmestno število. Človek res dobi občutek, da so sedanjo stisko z ebolo in svojo odločitev, da sprostijo članke o njej v odprti dostop revije izkoristile predvsem kot propagandno akcijo, češ “poglejte kako smo mi uvidevni”. 

Žetveni portal

Trije kampusi kalifornijske Univerze (University of California - UC Irvine, UCLA, and UC San Francisco) vzpostavljajo avtomatski “žetveni” portal za publikacije svojih sodelavcev. Kako deluje portal nam predstavi objava na blogu InfoDocket Geryja Pricea:

“The automated harvesting system will closely monitor publication sources, including public and licensed publication indexes, for any new materials published by UC authors. The system will gather as much information about the publication as possible and will notify the author by email when any have been detected. Author approved publications will then be submitted to eScholarship, where they will be available to the public.” 

(na objavo me je opozoril zapis kolege Pušnika na FB).

Proverbiarium 361

Nulla poena sine lege.
Kazni ni brez zakona.

Nullum erit tempus hoc amisso.
Ne bo druge priložnosti, ko bo ta mimo.

Nullus dolor est, quem non longinquitas temporis minuat ac molliat.
Ni je žalosti, ki se ne bi skozi čas zmanjšala in omilila. 

Trajnostnost OD

Na blogu Cristobal Cobo najdemo tehtno razpravo o trajnosti odprtega dostopa in odprte znanosti.

Na Frankfurtskem sejmu 2014 o OD

Na letošnjem Frankfurtskem sejmu so ob velikem interesu obiskovalcev posebnen posvet posvetili tudi odprtemu dostopu.  

Paperity

Dobili smo nov agregator Paperity, ki ponuja akademski in pedagoški srenji različnih disciplin celotne članke v odprtem dostopu. Na voljo sta tudi pripadajoč blog  in twitter portal, ki bosta služila promociji razvoja agregatorja in aktualnemu najavljanju novih vsebin. 

Podpora odprtemu dostopu

Kaj lahko storite, če želite podpreti idejo odprtega dostopa vam svetujeta avtorja zapisa na EFF.

In: vsega dva tedna nas ločita od letošnjega Tedna odprtega dostopa, zato sledite dogajanju na spletni strani OA Week 2014. Ter ne pozabite na dogajanje v Ljubljani (ni slučajno umeščeno v ta teden!)

Knjige v odprtem dostopu

Gotovo boste v naboru Open Humanities Press našli kakšno zanimivo knjigo zase. In dela so v odprtem dostopu!

Proverbiarium 360

Atrocitati mansuetudo est remedium.
Za surovost je zdravilo blagohotnost.

Audaces fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.

Audacter calumniare, semper aliquid haeret.
Pogumno klevetaj, vedno se nekaj prime.

Prihodnost monografij v znanosti

Zelo berljivo razmišljanje Ellen Collins o prihodnosti monografij v akademskem svetu. Sestavek, ki je podprt tudi z raziskovalnimi podatki o navadah avtorjev in uporabnikov monografij ter z nakazanimi rešitvami za prihodnost.

O odprtodostopnih učbenikih

Zagovorniki odprtega dostopa bodo brez dvoma z zanimanjem prebrali prispevek o odprtodostopnih učbenikih na blogu Forword Reviews. Vsekakor so koristne besede, ki utemljujejo razloge čemu se (naj) učitelji/avtorji odločajo za to obliko ponudbe svojih učbenikov. Seveda pa je za urednike portalov, kjer se taka ponudba pojavi, pomembno, da skrbno presodijo ustreznost takih tekstov.       

Promocija znanosti v družbenih omrežjih

Vsekakor bi zelo priporočil vsem, ki želite promovirati znanstvene ali strokovne vsebine (lastne ali tuje) v Twitterju in na blogih (velja pa najbrž tudi za druga družabna omrežja), da si preberete zapis na SciLogs.

Proverbiarium 359

Venit post multos una serena dies.
Po mnogih je prišel jasen dan.

Venter praecepta non audit.
Trebuh ne posluša ukazov.

Verba movent, exempla trahunt.
Besede premikajo, primeri vlečejo.

Vzpodbuden premik!

Nature Communications bo kot kaže prva revija iz hiše Nature, ki bo v celoti postala SAMO odprtodostopna revija. Odlično!

Kardashian index

Nedavno je veliko prahu dvignil t.i. Kardashian index (KI), ki ga je malce hudomušno predlagal genomik Neil Hall  in primerja število sledilcev na Twitterju  posameznega znanstvenika s številom njegovih pridelanih citatov. Revija Science je šalo nadaljevala s pripravo spiska 50 znanstvenikov in njihovih KI. Prva tri mesta si delijo astrofizik Neil deGrasse Tyson, fizik Brian Cox in biolog Richard Dawkins.

Odprti dostop, ko ga dodatno osvetlimo.

Prispevek “Policy Design and Implementation Monitoring for Open Access” na blogu PLOS Opens toplo priporočam v branje, saj pove marsikaj o politiki odprtega dostopa v luči akademskega objavljanja.  Najdemo koristne namige, kako se znajti v novi, odprti praksi dostopnosti razsiskovalnega opusa, ki so zanimivi za različne vrste uporabnikov: za razsikovalne vrstnike, za študente in seveda raziskovalce, ki iščejo pobude za svoje delo.

Proverbiarium 358

Nondum perrupimus omnes difficultates.
Še nismo premagali vseh težav.

Non eadem sunt cunctis grata.
Ni vsem vse enako prijazno.

Non est paupertas…habere nihil.
Ni revščina …ničesar ne imeti.

Zaostritev obveze objavljanja v OD

Dve največji fundaciji, ki financirata raziskave v medicinskem področju, ameriška NIH in britanska Wellcome Trust, sta že pred časom uvedli vezavo financiranja na obvezo objavljanja prispevkov v odprtem dostopu (OD).  Doslej so to svojo pobudo uveljavljali zelo prizanesljivo, zdaj pa so se odločili za nekoliko ostrejšo politiko. Poslej bodo neupoštevanje obveze kaznovali z odvzemom financiranja, kot to lahko preberemo med novičkami v reviji Nature. 

Proverbiarium 357

Signa suo nomine.
Poimenuj to s pravim imenom.

Si parva licet componere magnis.
Če majhno lahko primerjamo z velikim.

Si tibi deficiant medici, medici tibi fiant haec tria: mens laeta, requies, moderata diaeta.
Če si brez zdravnika, naj ti bo zdravnik to troje: vedra narava, počitek in umirjeno življenje. 

Zloraba DOAJ statusa

Direktorij odprtodostopnih revij DOAJ opozarja na revije, ki trdijo, da so vključene v direktorij, pa to niso. Na naslovnicah celo neupravičeno uporabljajo logo DOAJ za namen promocije. Zato pri DOAJ priporočajo, da avtorji vedno preverijo v direktoriju ali je revija vključena v DOAJ in jih tudi naprošajo, da jim javljajo revije, ki to nekorektno počno, saj gre pogosto za t.i. predatorske revije.  

Kaj je OARR?

Na Institutu za bibliotekarske in informacijske znanosti Humboldtove univerze v Berlinu so v okviru študije “2014 Census of Open Access Repositories” in v povezavi s projektom BASE iz univerze Bielefeld pripravili razpored nemških repozitorijev odprtega dostopa  Open Access Respository Ranking – OARR. Z rangiranjem želijo na osnovi dogovorjenih  in za spreminjanje odprtih kriterijev presojati funkcionalnost repozitorijev OD, v tem trenutku v nemškem prostoru.  

Proverbiarium 356

Speciosum damnum.
Bleščeča izguba.

Spernitur in patria quivis, licet ipse  propheta.
Vsakdo je zaničevan v domovini pa čeprav je prerok.

Spes inopem, res avarum, mors miserum levat.
Upanje pomaga revežu, blago pohlepnemu in smrt nesrečnežu.

Flipboard se uveljavlja

Orodje Flipboard se vse bolj uveljavlja kot učinkovit posredovalec informacij v spletnem prostoru. Več kot to: servis  omogoča, da se lahko vsakdo odloči za izdajo svojega spletnega časnika. Njegova velika prednost je, da je berljiv na vseh nosilcih, od PCjev do pametnih telefonov. Zlasti blogerji, ki so doslej svoje bloge uporabljali tudi za opozarjanje bralstva na zanimive vsebine na spletu so pridobili dodatno možnost uporabe učinkovitega in tudi grafično všečnega spletnega medija. Popularni bloger in tviterat dr. Žiga Turk ta trenutek objavlja dva zelo zanimiva časnika FlipFlop Magazine in  FlipFlop Slovenija.  Sicer pa lahko na posebni spletni strani najdete bogat izbor Flipoboard magazinov iz vsega sveta.   

Slovenci na Wikipediji

Prav prijazen poklon je Slovencem naredila ameriška ambasada na Facebooku, ko je bralce opozorila na podatke o produktivnosti slovenskih avtorjev na Wikipediji, kot je to razvidno tudi iz podatkov na tej spletni enciklopediji. 900.000 slovenskih “potencialnih” avtorjev objavi letno 17.000 prispevkov, kar pomeni med 21 citiranimi državami zelo očitno vodilno mesto.

Proverbiarium 355

Si careas aere, cupiet te nemo videre.
Če boš brez denarja, te nihče ne bo želel videti.

Sic dis placitum.
Tako je bilo všeč bogovom.

Sic itur ad astra.
Tako se gre k zvezdam.

Primerjava OD in Wikipedije

Raziskovalka sodelovalnega in družbenega računalništva Lu Xiao razpravlja o razlikah med dvema modeloma odprtodostopnega publiciranja v raziskovalni sferi: revijalnega odprtega dostopa (OD) in Wikipedije. Anketni podatki kažejo, da pomanjkljive izkušnje z Wikipedijo in z  OD revijami negativno vplivajo na predstavo o koristnosti odprtodostopnega modela objavljanja pri raziskovalcih. Prav tako je razlika v uporabi obeh odprtodotopnih virov  med starejšimi in mlajšimi uporabniki v korist mlajših in pogostejši aktivni in pasivni uporabniki Wikipedije so moški v primerjavi z ženskimi anketiranci.

Kako podpreti odprti dostop (OA)

Sian Harris nam v članku objavljenem v reviji Research Information predstavlja nekaj strategij, ki jih financerji razsikav uveljavljajo s ciljem povečati uporabo odprtega dostopa (OA) in pojasnjuje razloge, čemu to počno.

Odprti dostop po državah (zemljevid)

Spletna stran scinoptica nam ponuja zemljevid razširjenosti revij v odprtem dostopu po državah. V Sloveniji je trenutno tako dostopnih 43 revij.

Proverbiarium 354

Acti laboris comes est laetitia.
Zaključeno dela spremlja veselje.

Ad augusta per angusta.
Do slave se pride po ozki poti.

Ad captandam benevolentiam.
Da si pridobimo naklonjenost.

Google ne išče več posebej blogov

Pri prebiranju Netbib Webloga sem bil najprej vesel ugotovitve, da se blogom priljubljenost vrača, zlasti v akademskem okolju. Avtor sicer ne navaja reference, ki mu dovoljuje to trditev, naj jo torej sprejmem s pridržkom, bil bi pa dejstva, kot rečeno, vesel. Drug podatek je tudi zanimiv. Namreč ugotovitev, da je prenehal delovati posebni Googlov iskalnik za bloge. Poslej lahko torej iščete  s splošnim guglanjem ali pa uporabite katerega od obeh posebnih iskalnikov, ki jih avtor opisuje: Twingly ali Meltwater Icerocket, a me pa nista ravno pretresla.   

Proverbiarium 353

Ad paenitendum properat, cito qui iudicat.
Hitro tudi obžaluje, kdor hitro sodi.

Ad perniciem solet agi sinceritas.
Iskrenost običajno vodi v pogubo.

Ad praesens ova cras pullis sunt meliora.
Jajca danes so boljša kot piščanci jutri.
(mi pravimo: Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.)

Ali Google pripravlja presenečenje

Wired nas obvešča, da lahko morda v odprtem dostopu pričakujemo novost, ki nastaja pri Googlu pod naslovom Google  Science in bi lahko morda pomenila tudi temeljit pretres v akademskem objavljanju. Naj bi ne šlo zgolj za odprtodostopnost nastajajočih raziskovalnih materialov, ampak tudi učinkovitejše sodelovanje pri nastajanju večavtorskih objav, saj bi naj za ta namen povezali obstoječe servise Google Docs, Google Plus in YouTube. Veliko izkušenj pri funkcionalnem povezovanju svojih servisov so si pri Googlu nedvomno pridobili tudi že v projektu Google for Education, kar je nedvomno obetavna napoved, da bo v akademskem okolju nastala nova ekspertiza, ki sega tako v področji izobraževanja in raziskovanja. Dveh dejavnosti, ki sta tudi sicer popkovno najtesneje povezani.         

Dopolnjevanje raziskovalnih rezultatov

Kot poroča revija THE pripravlja odprtodostopna revija eLife  inovacijo v objavljanju s katero želijo avtorjem omogočiti da po že objavljenih rezultatih te razširijo z novostmi v t.i. “raziskovalnem napredku” (research advance). Nedvomno bo to pospešilo objavo novih dosežkov in pri tem nekoliko olajšalo zamudno pripravo klasične objave. V nadaljevanju eksperimenta razmišljajo tudi, da bi dodajanje novosti omogočili tudi avtorjem, ki niso med ustvarjalci izvornega članka.

Odprtodostopne revije v Web of Science

Kolegici dr. Kotarjeve sem hvaležen, ker je opozorila na spisek odprtodostopnih revij, ki so vključene v TR ISI Web of Science.

Proverbiarium 352

E verbis  fatuos, ex aure  tenemus asellum.
Po besedah prepoznamo bedaka, po ušesih osla.

Ex avaritia omnia scelera ac maleficia giguntur.
Iz lakomnosti se rojevajo vsi zločini in hudodelstva.

Exceptio firmat rugulam.
Izjema potrjuje pravilo.

Novo vodstvo pri reviji Science

AAAS (American Association for the Advancement of Science) je na čelo vodenja revij Science imenovala Kenta Andersona, ki se je med drugim proslavil na blogu The Scholarly Kitchen s prispevki, v katerih je bil posebno odklonilen do odprtega dostopa (OD) in še zlasti do PLoS, kot nam to zelo plastično predstavi dr. Michael Eisen. Ker je bilo v zadnjem času pri reviji Nature mogoče spremljati ugodne premike v smeri večje naklonjenosti OD, se sprašujem, ali se bosta zdaj obe ključni svetovni znanstveni reviji v tem pogledu močneje diferencirali. Uvodne napovedi sicer govorijo drugače; celo v smer večje podpore OD z ustanovitvijo posebne tovrstne revije. Počakajmo, morda pa tisti slovenski rek:”Volk dlako menja, čudi pač ne” tu ne bo držal.

Odprtodostopni članki vplivnejši

Objavljena je še ena študija, ki dokazuje, da so članki v odprtem dostopu pogosteje obiskovani in tudi večkrat citirani kot članki dostopni zgolj v plačljivi obliki.   

Neusmiljeni dobički v založniški dejavnosti

Spodnja tabela prikazuje, kako neusmiljeno visoki so dobički v znanstvenem založništvu, če jih primerjamo z nekaterimi drugimi dejavnostmi.

Proverbiarium 351

Amat victoria curam.
Zmaga prinaša skrbi.

Ambitio multos mortalis falsos fieri subegit.
Častihlepnost je mnogo ljudi prisilila v neiskrenost.

Amicitia inter pocula contracta plerumque vitrea.
Prijateljstvo sklenjeno ob čaši je večinoma stekleno.

Dejavniki vpliva BioMed Central revij

Hiša Thomson Reuters (ISI) je objavila nove dejavnike vpliva (Impact Factors – IF). Odprtodostopni revijalni ponudnik BioMed Central ima zdaj med ocenjenimi že kar lepo število svojih revij.

Zanesljivost kolegialne presoje

Kot se povečuje nezaupanje v kolegialno oceno (peer review) iščejo založbe zanesljivejše načine presoje znanstvenih prispevkov. Pri tem skušajo nekatere revije v večji meri uveljaviti t.i. dvojno slepo presojo (double-blind peer review) pri kateri avtorji ne vedo, kdo jih presoja in tudi recenzentom ni sporočena identiteta avtorjev.  Ta način je bolj popularen v družbenih vedah, manj je v uporabi v naravoslovju. Seveda tudi tak pristop spremljajo pasti. Ena večjih je možnost, da seveda recenzent, ki bi naj poznal področje v katerem razsoja zelo verjetno prepozna avtorj(a)e. In seveda s tem postane zadeva sporna, ker se ocenjevalec odloča obremenjen s tem podatkom. Dodatno k temu je pri tem nevarnost dvojna, da je recenzent pravilno uganil avtorja ali pa je pogrešil; obakrat bo presojanje obremenjeno enkrat z napačno predpostavko, drugič z odločanjem ob prepoznanem avtorju. Seveda je težko obraniti iluzijo, da v večini primerov to ne bo imelo nikakršnega učinka na objektivnost presoje, bodisi, da gre za benevolenco pri presoji ali za izrazitejšo kritičnost pri ocenjevanju. Zanimivo je, da avtorji, ko so  imeli na voljo, ali se odločijo za dvojno slepo presojo ali za odprto identifikacijo večinoma niso izbrali slepe presoje. Kot bi načrtno ali nezavedno vendarle želeli, da recenzent ocenjuje tudi njihov dotedanjih opus; ta slednja podmena je seveda moj zelo oseben pomislek.    

Kako ustvariti odprtodostopno revijo?

Če vas zamika, da bi izdali svojo odprtodostopno revijo vam bo morda v pomoč infografika, ki jo ponujajo tukaj.

Brskanje v DOAJ nekoliko drugače

DOAJ - Directory of Open Access Journals - dodaja na svojem blogu nekaj  dodatnih možnosti brskanja po naborih razpoložljivih revij. 

Springerjev odmeven prispevek k OD

Vsekakor je mogoče založniški hiši Springer priznati posebne zasluge, ki jih ima pri uveljavljanju odprtega dostopa. Z vključitvijo BioMed Central založbe pred časom v svoj okvir in z lastnim konceptom SpringerOpen iniciative izstopa med velikimi svetovnimi akademskimi založbami. Pravkar slavi vzpodbuden rezultat 200.000 v odprtem dostopu objavljenih člankov.

Poznate DASH?

Vsekakor je vredno, da (s)poznate DASH - Digital Access to Scholarship at Harvard,  ne nazadnje tudi zato, ker ga upravlja prof. dr. Peter Suber, ena osrednjih osebnosti gibanja odprtega dostopa sploh. Več o samem repozitoriju pa si lahko preberete tukaj in spoznate vzorčni primer kako lahko akademska ustanova uveljavi vse prednosti odprtega dostopa do različnih avtorskih vsebin.

Proverbiarium 350

Igni probatur aurum, virtus miseria.
Zlato se preskuša z ognjem, pogum z nesrečo.

Ignoramus et ignorabimus.
Ne vemo in ne bomo vedeli.

Ignoscito saepe alteri, numquam tibi.
Pogosto oprosti drugim, sebi nikoli.

OA v socialnem mrežju

Po Petru Subru povzemam spiske nekaterih socialnih mrežnih medijev o odprtem dostopu – OD (Open Access (OA)

Blogi o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Blogs_about_OA

Twitter naslovi za odprti dostop:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Twitter

Google+ strani  o odprtem dostopu:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Social_media_sites_about_OA#Google.2B

Sicer pa na tej strani Wikipedije najdete tudi povezave še do nekaterih drugih omrežnih naslovov OD

Izzivalna medicinska revija

Odmevni madžarski promotor IT v medicini Bertalan Meskó najavlja izzivalno revijo The Medical Futurist, s katero želi nedvomno vzpodbuditi delavce v medicini k izkoriščanju možnosti,  ki jih ponuja digitalna tehnologija. Dr. Mesko je tudi znan po svojem blogu Science Roll, deluje v Google+, rad pa se tudi oglaša na Twitterju.

Research Information o OA

Avgustovska/septembrska številka revije Research Information je tokrat prednostno posvečena odprtemu dostopu (Open Access – OA).

Open Access Academy

Če vas še vedno bega kakšno vprašanje, ki zadeva odprti dostop (Open Access) potem vam predlagam, da se  vključite v Open Access Academy in si privoščite kratek tečaj. Sicer pa boste v tej akademiji našli še marsikaj zanimivega. 

Populariziranje znanosti

Razširjanju znanstvenih dognanj v javnosti je namenjen portal PUBLISCIZE. Vključite se lahko kot raziskovalec, ki želi širiti svoja spoznanja, kot organizacija, ko to želi v širšem kontekstu ali kot znanstveni navdušenec, ki želi spremljati aktualna sporočila.

Izziv vsem v E-izobraževanju

Znova se nam obeta odličen izobraževalni dogodek. Centralna tehniška knjižnica in partnerici (NUK in UL) pripravljajo v oktobru strokovno srečanje knjižničarjev z naslovom
E-IZOBRAŽEVANJE: IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE.
Domačim predavateljem se bo po videokonferenčni zvezi pridružil tudi Willem van Valkenburg (Manager Production & Delivery at TU Delft Extension School) s temo “Open and Online Education: What, Who and Why (subtitle: and how libraries can lead)”.
Prisrčno vabljeni so učitelji in pedagoški sodelavci. 

Proverbiarium 349

Mentiri non didicere ferae.
Živali se niso naučile lagati.

Merces ultroneae putent.
Preveč ponujano blago smrdi.

Me sol, vos umbra regit.
Mene vodi sonce, vas senca.

O slovenski blogariji

Po dolgem času je v naših javnih medijih znova nekaj besede o blogerjih v Sloveniji. Moj priljubljeni novinar Kučić objavlja v Delu svoje razmišljanje o krizi slovenske blogosfere. Sam sem žalosten, ker se praksa blogov v RS ni bolj uveljavila v strokovni in znanstveni spletni publicistiki. Saj je bilo nekaj poskusov, celo nekaj odličnih začetkov (primer Nove biologije), vendar je zadeva skoraj zamrla. Pred časom sem se trudil, da bi slovenske blogerje v stroki povezali v nekem metablogerskem okolju, npr. v slovenskem agregatorju kot jih poznamo v tujini npr. v Research Blogging, ScienceBlogs  ali v Scientopia.  Ali kot to počno revija Scientific American v svojem agregatorju The Network Central, revija Wired v Wired Science Blogs oz. OA založnik  PLOS v   PLOS Blogs. Naša tiha ambicija je bila, da tak domač agregator morda s časom postane zasnova spletnega, torej odprtega kolegialnega ocenjevanja (peer review) za avtorje znanstvenih prispevkov. Ideja, kljub vključitvi javnih ustanov v načrtovanje, ni zaživela.

Tablice… za kaj le…?

Kolega Miro Pušnik je na FB postavil vprašanje:

…pa kaj bodo delali s tablicami?

In nisem se mogel premagati, da bi ne priložil komentarja… Bom vesel, če naju kdo pouči, da se motiva!

To je pa res dobra novica!

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je s 1. julijem sprejela nova pravila pri objavljanju zapisov povezanih z njenim delovanjem. Članke, kjer so avtorji ali soavtorji sodelavci WHO oz. dela avtorjev, ki jih je financirala WHO bodo objavljena v režimu odprtega dostopa (OA). To zagotavlja obveza, da so dela pripravljena v Creative Commons licenčni verziji in da je zagotovljeno deponiranje članka, kjerkoli bo že objavljen,  v bazi Europe PubMed Central z najdaljšim OA embargom 12 mesecev.

20 let ideje Odprtega dostopa

Pred dvajsetimi leti je prof. S. Harnad predlagal raziskovalcem naj kopije svojih objav, ki so jih objavili v znanstvenih revijah ponudijo v svoboden dostop na svetovnem spletu. Ta svoj “subverzivni predlog” je kasneje obdelal v knjigi in ideja je prerastla v danes legitimno gibanje, ki ga poznamo pod sintagmo “Odprti dostop” (Open Access). O tem ga je v intervjuju povprašal na svojem blogu R. Poynder.

Proverbiarium 348

Peccantem puerum quisquis non corrigit, odit.
Kdor ne popravlja grešnega dečka ga sovraži.

Peccare licet nemini.
Nihče ne sme grešiti.

Peccatum trahit semper ad deterius.
Greh vedno vodi do hujšega (greha).

Scientific Research Publishing

Tokrat naj se ustavim pri akademskem založniku Scientific Research Publishing (SCIRP). Da ne bo pomote, sploh mu ne želim delati posebne reklame, čeprav je to odprtodostopna založniška hiša, ki izdaja kakšnih 200 revij iz različnih strokovnih področij. Da sem previden pri omenjanju te založje je tudi zato, ker jo (sicer sporni) Jeffrey Beall  uvršča v svojo listo predatorskih revij. Ker pa pogosto zadeve niso samo črne in bele, naj sivinski prehod pojasni wikipedijin zapis o  SCIRP založbi.

Pa nazaj k razlogu čemu sploh pišem o vsem tem: pri SCIRPu so pripravili uporaben uvodnik Introduction to Open Access, ki je prav koristen za hitro predstavitev ideje odrtega dostopa, poleg tega pa na svojem blogu promovirajo izjemno risanko Nicka Shockeya in Jonathana Eisena Open Access.  Vsaka reč je za nekaj dobra, rad rečem.

O predatorskem založništvu

Članek Predatory Open-Access Publishers nas seznani z vse večjim problemom predatorskega založništva, ki ga omogoča razmah digitalnih tehnologij in moteče spremlja odprtodostopno iniciativo. Ponuja tudi predloge reševanja tega problema.

Proverbiarium 347

Experientia et omnium rerum magistra.
Izkušnja je učiteljica vsega.

Ex preteritis praesentia aestimantur.
Po preteklosti ocenjujemo sedanjost.

Exspectat tempus sapiens.
Modrec si vzame čas.

Predlog: izpolnite vprašalnik

Fantom na CTK boste brez dvoma zelo pomagali, če izpolnite ta Vprašalnik o e-učenju. Na delo!!!

Nov direktorij odprtega dostopa–ROAD

The International Centre for the registration of serial publications (CIEPS) ali na kratko ISSN International Centre nam ponuja novo storitev: ROAD - Directory of Open Access scholarly Resources. Storitev so razvili v povezavi z organizacijo UNESCO in jo tudi oblikovali v podporo njihovega Global Open Access portala (GOAP).

Proverbiarium 346

Suis fortuna cuique fingitur moribus.
Vsakomur določa usodo njegov značaj.

Summum ius, summa iniuria.
Najvišja pravica, največja nepravičnost.

Sunt facta verbis difficiliora.
Dejanja so težja od besed.

Nova iniciativa vrstniške presoje (peer review)

Nastaja nova iniciativa vrstniškega ocenjevanja znanstvenih prispevkov (peer review) pod imenom Onarbor. (Je nisem preskusil, morda pa se kdo od bralcev z več izkušnjami pri ocenjevanju pisne znanstvene produkcije loti presoje.)

Open Book Publishers

THE piše: Potem ko je skupina sodelavcev Univerze Cambridge leta 2008 ustanovila  založbo Open Book Publishers, so izdali že  42 knjig, število bralcev pa je naraslo od začetnih 5.000 leta 2009 na skoraj 150.000 lani. Vse knjige lahko berete v odprtem dostopu, nekatere pa si lahko tudi prenesete na svoj medij.

Tedensko o odprtem dostopu

O tem, kaj se tedensko dogaja v odprtem dostopu ( ali vsaj  kar je avtor bloga uspel najti ), na >tej povezavi.  To je tudi dostop do matičnega spleta iniciative Gumb Odprtega Dostopa (Open Access Button). Se jim lahko pridružite!

Osvajalni pohod tablic

Prodaja tablic raste bolj kot je kadarkoli rastla prodaja PCjev pravi Mary Meeker, kraljica interneta.

Proverbiarium 345

Dura lex, sed lex.
Zakon je trd, vendar je zakon.

Durate et vosmet rebus servate secundis.
Vztrajajte in se ohranite za srečne čase.

Durum est telum necessitas.
Stiska je hudo orožje.

Zanimiv blog

Na blogu Under The Raedar je mogoče najti nekaj prav zanimivih zapisov o odprtem dostopu.

Proverbiarium 344

Intermissa minus sarcina pondus habet.
Breme je lažje, če vmes počijemo.

In tranquillo gubernator quilibet esse potest.
V mirnem je lahko vsak krmar.

In utrumque paratus.
Pripravljen za oboje.

Pomanjkljiva seznanjenost raziskovalcev z modelom OD

Raziskovalka  Lu Xiao iz LSE ugotavlja v anketni študiji, da pomanjkljiva seznanjenost raziskovalcev z Wikipedijo in revijami odprtega dostopa negativno vpliva na njihovo predstavo o modelu odprtodostopnega objavljanja. In da je pogled različen v različnih strukturah raziskovalne srenje.

Pirati za odprti dostop

“…Velik del akademskega raziskovanja je v ZK (UK) temelji na denarju davkoplačevalcev.  Denar prihaja bodisi od raziskovalnih agencij (RC), kjer vlada potroši letno okoli  3 milijarde £, ali neposredno univerzam s strani agencije za financiranje visokega šolstva (HEFCe), ki je v letu 2011-2012 razdelila 1,6 milijarde £…”

“…rezultati tega raziskovanja v večjem delu nikoli niso dostopni davkoplačevalcem, ki so ga financirali. Namesto tega rezultate objavljajo v recenziranih znanstvenih revijah, ki jih izdajajo zasebne založniške hiše. V modernih časih  se objave oblikujejo v .pdf  dokumente, na voljo izza plačljive bariere, ki so sicer na mamljivem dosegu vendar pa nedostopne za tiste, ki niso pripravljeni odšteti 40$ za vpogled. Medtem lahko univerze in knjižnice odkupujo drage naročnine za te vsebine. Neto rezultat vsega tega je, da so raziskovalni rezultati dostopni le imetnim in samo raziskovalnim organizacijam in tudi njim ob velikem strošku…”

Gornji stavki so prost prevod drobca  iz daljšega dokumenta Piratske stranke Združenega kraljestva (PP UK), ki se je oglasila v podporo odprtega dostopa do znanstvenih objav.

Proverbiarium 343

Virtuti nulla via invia.
Odločnosti ni nobena pot neprehodna.

Vis consilii expers mole ruit sua.
Nerazumna sila se zruši od lastne teže.

Vis tu nosse hominem, qualis sit, perspice amicos.
Če želiš spoznati kakšen je človek, poglej po prijateljih.

Učbeniki v odprtem dostopu

Brez dvoma vam bo zanimiv ta spisek odprtodostopnih učbenikov, ki nastajajo v znani iniciativi spletnega pouka MIT OpenCourseWare. 

Odprti dostop za inovativne

Zanimivo razmišljanje o tem, kako bi morda lahko odprti dostop podprl inovativnost laičnih, a razmišljajočih bralcev, s presenetljivimi primeri iz ne tako oddaljene preteklosti, nam ponuja Richard Price, sicer utemeljitelj portala  Academia.edu.