Facebook za raziskovalce

Da gre za “Facebook za raziskovalce” pravi The New York Times, ko opozarja na spletni portal ResearchGATE. Pa počakajmo, ali se bo ta napoved tudi uresničila.

Research Blogging Award 2010

Na blogerskem portalu Research Blogging so razgrnjene liste letošnjih nominirancev za najboljše bloge v 20 kategorijah.

V organizaciji, združenju ResearchBlogging.org se povezujejo blogerji, ki v svojih blogih poročajo o raziskovalnem delu s statusom resnega raziskovanja, torej takega, ki je vrednoteno v postopkih vrstniškega ocenjevanja (peer review). Bloger, ki je član združenja in o takem delu piše, lahko svoj zapis označi s posebno ikono. 

Lista nominirancev vam omogoča dostop do najodličnejših blogov, ki poročajo iz in o znanosti in sodijo v skupnost preko 1000 blogov registriranih v združenju. 23. marca bo sporočen izbor letošnjega zmagovalca Research Blogging Award. 

Tezaver bioloških imen

Biologi - taksonomi, klasifikatorji in tudi ostali bodo veseli novega spletnega pripomočka - iskalnika uBio. Najprej za uvod nekaj splošnih podatkov o projektu uBio. V njem so zbrana in urejena biološka imena – zgodovinska in aktualna, ob tem pa vodi portal do številnih povezav, pomembnih za taksonomijo in študij biološke različnosti. V kratkem informativnem videoklipu boste našli koristne dodatne napotke.

e-knjige drugače…

Nov veter na trgu e-knjig? Založba Macmillan je pripravila novo obliko elektronske knjige, ki je vezana na partnerstvo z Applom, konkretneje na prihajajoč bralnik iPad. Model DynamicBooks bo zlasti dobrodošel za učbenike. Učitelj bo lahko namreč spreminjal in dopolnjeval tekst, kot nam to predstavlja na svojem blogu L. Dignan.

O odprti znanosti

Morda pritegnem koga k razpravi o Odprti znanosti.

O prihodnosti informatike

Spisek 20 Great Talks on the Future of Information, ki ga ponuja portal OnlineCollege, vsebuje nekaj predavanj, ki so brez dvoma mejniki v predstavitvi razvoja informatike. 

Iskalnik prezentacij

Ob poplavi specializiranih iskalnikov smo zdaj dobili še takega za iskanje prezentacij, saj veste, to so tiste datoteke s podaljškom .ppt ali .pps in jih pripravljamo bodisi z orodjem MS Powerpoint, vse več pa tudi z orodjem iz računalništva v oblaku, z Google Docs ali pa s Slideshare. Za vsak dan jim rečemo kar “slajdi” (to še iz časov, ko smo prezentacije pripravljali z diapozitivi).  No in za iskanje prezentacij imamo zdaj na voljo SlideFinder.

Proverbiarium 151

Quod periit, periit.
Kar je propadlo, je propadlo.

Quodque tibi nolles, aliis fecisse caveto;
quodque tibi velles, allis praestare studeto.
Česar ne bi želel sebi, ne stori drugim;
kar želiš sebi, naredi drugim.

Quod rarum, carum.
Kar je redko, je drago.

Citiranost slovenskih raziskovalcev

Po sledi tvita kolege Tilna Mandlja bralce usmerjam na SICRISov pregled citiranosti slovenskih raziskovalcev v Web of Science z obdobje od leta 1994 do danes.   

Webometrika 2010

Španska agencija El Consejo Superior de Investigaciones Científicas (CSIC) je javna ustanova, v veliki meri primerljiva z našim ARRSom, v Evropi pa zelo prepoznavna. Med drugim zdaj njen specializiran institut CINDOC že nekaj let pripravlja odmevne primerjalne razvrstitve visokošolskih učnih in znanstvenih ustanov po svetu pri čemer presojajo zlasti njihovo spletno vidnost, metodologija pa je podrobneje opisana na spletih posameznih baz . Tako zdaj dvakrat na leto objavljajo Ranking Web of World Universities (RWWU), ob tem pa še Ranking Web of World Research Centers (RWWRC), rangiranje poslovnih šol (RWWBS) in zdravstvenih ustanov (RWWH). Nekoliko mlajši je indeks rangiranja svetovnih odložiščnih baz – repozitorijev (RWWR).  Analitiko razvrščanja v bazah in druge novice prinaša tudi poseben blog.

V letošnjem RWWU najdemo ljubljansko Univerzo znova zelo visoko uvrščeno, na 155. mestu od 8.000 razvrščenih univerz. Na 512. mestu je Univerza Maribor, 2.463. Primorska Univerza in na 3.422. Univerza Nova Gorica. V bazi razvrstitve 2.000 raziskovalnih institutov RWWRC so med vidneje uvrščenimi na 125. mestu ARNES, na 143. Institut Jožef Stefan in na 611. mestu Raziskovalni Center SAZU. Žal se v indeksu odložiščnih baz RWWR, v primerjavo je vključenih 400 baz, pojavlja na 390. mestu (oz. v indeksu institucionalnih baz na 362. mestu) le baza ePrint FRI na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, kar kaže na to kako slabo razvito informacijsko infrastrukturo tega tipa imamo oz. posledično, kako slabo izkoriščamo njen promocijski vidik.

Raziskovalni podatki v digitalni dobi

Na portalu - kolektivnem blogu The Global Knowledge Exchange Network (GKEN) sem našel povezavo do razširjenega povzetka knjige “Ensuring the Integrity, Accessibility, and Stewardship of Research Data in the Digital Age”. V uvodu povzetka je tudi povezava do polnega teksta monografije, ki jo je izdala založba The National Academies Press in je na voljo v odprtem dostopu, kot večina njihovih del.

Sicer je pa portal GKEN splet zanimivega omrežja raziskovalcev, ki razvijajo in spremljajo ideje in trende povezane z znanstvenim delom s posebnim poudarkom na informacijah – njihovem nastajanju, upravljanju, razširjanju in rabi v raziskavah, visokošolskem izobraževanju in podjetniški praksi.

Edutopia v odprtem dostopu

Izobraževalna fundacija Georga Lucasa že vrsto let spremlja razvoj izobraževalnih metod in jih z različnimi aktivnostmi tudi vzpodbuja. S spletnim portalom Edutopia so nasvete in rešitve posredovali naročnikom, zdaj pa so se odločili za prehod v novo obliko delovanja. Prenehali bodo izdajati dosedanji časopis, v celoti bodo prešli v spletno obliko, pomembno pa je, da bo ta prosto dostopna vsem uporabnikom.    

Proverbiarium 150

Nemo enim potest personam diu ferre.
Nihče se ne more dolgo pretvarjati (dobesedno: nositi maske).

Nemo esse iudex in sua causa potest.
Nihče ne more biti sodnik v lastni pravdi.

Nemo est casu bonus.
Nihče ni slučajno dober.

50 naj… učnih programov

Že nekajkrat sem opozoril na spletno ponudbo t.i. odprtega učnega programja (Open Courseware). Indeks povezav do 50 najboljših zbirk učnih programov, ki so ga pripravili na portalu Online University Rankings 2010, je gotovo eno boljših priporočil tega žanra.  

Novoseek

“Novoseek je biomedicinski iskalnik za preiskovanje objav v biomedicinski literaturi. Indeksira literaturo v bazi Medline, objave v polnem tekstu iz odprtodostopnih revij v PubMedCentral in objave raziskav 75 ameriških ustanov iz pogodb z U.S. National Institutes of Health (NIH), National Science Foundation (NSF), U.S. Department of Agriculture (USDA) in Centers for Disease Control and Prevention (CDCP). Iskalnik izkorišča tehnologijo tekstovnega rudarjenja.” (Povzeto po blogu Petra Scotta).

Bookbite

Še ena povezava do koristnih napotkov. Tokrat za vse, ki bi radi kaj več prebrali o učinkovitem branju  ali pa želite tudi izboljšati svojo prakso pri pisanju, od sestavkov do knjig. Splet Bookbite svetuje, vas pa tudi napoti do koristnih spletov z dodatnimi nasveti.

O izdajanju revij odprtega dostopa

Knjižnica Univerze v Lundu je izdala Priročnik za izdajanje revij v odprtem dostopu (Open Access). Prinaša praktične informacije in orodja za raziskovalce ali manjše skupine, ki želijo izdajati samostojne in neodvisne revije v Odprtem dostopu pa tega še niso počeli ali pa želijo že obstoječo prakso prilagoditi splošno veljavnim standardom, ki veljajo za tak tip publikacij.

Proverbiarium 149

Nemo cum diabolo iocatur impune.
Nihče se nekaznovano ne igra s hudičem.

Nemo debet bis vexari pro una et eadem causa.
Nikogar se ne sme vznemirjati dvakrat zaradi iste zadeve.

Nemo enim omnia potest scire.
Nihče ne more vsega vedeti.

Prihodnost znanstvenega sporočanja v VŠ

Kalifornijska univerza Berkeley je objavila študijo o prihodnjih oblikah znanstvenega sporočanja na temelju vrednot in potreb izvajalcev pouka v sedmih študijskih disciplinah:  v astrofizikalnih, bioloških, ekonomskih, zgodovinskih, glasbenih in političnih študijih. Orig. naslov: “Assessing the Future Landscape of Scholarly Communication: An Exploration of Faculty Values and Needs in Seven Disciplines”.

DART Europe

DART-Europe je partnerstvo raziskovalnih knjižnic in knjižničnih konzorcijev z nalogo zagotoviti globalni dostop do evropskih raziskovalnih tez v elektronski obliki. Presenetilo me je, da med 16 vključenimi evropskimi državami nisem našel Slovenije in med preko 200 sodelujočimi univerzami ni bilo nobene slovenske.

Proverbiarium 148

Quod non vetat lex, hoc vetat fieri pudor.
Česar ne prepoveduje zakon, prepoveduje sram.

Quod nova testa capit, inveterata sapit.
Po tem, s čimer napolnimo novo posodo, bo dišala tudi, ko bo stara.

Quod nullius est, primo occupanti cedit.
Kar ni od nikogar, pripada prvemu posestniku. 

Revija Science nagradila spletni portal

Ugledna revija Science je svojo letošnjo nagrado SPORE (Science Prize for Online Resources in Education) podelila spletnim stranem Učnega centra za genetske študije na Univerzi Utah. To sta dva spleta: Learn.Genetics za študente in Teach.Genetics za učitelje.

Test Tube

Zanimiva zbirka video materiala posvečenega znanosti – Test Tube. Namen: da vas popelje v “zaodrje znanstvenega početja”, kot pravijo ustvarjalci.

HORIZON report

Vsakoletno poročilo Horizon nastaja v sodelovanju iniciative EDUCAUSE Learning Initiative (ELI) in konzorcija New Media Consortium (NMC) in prinaša pregled šestih nastajajočih tehnologij, ki obetajo pomemben napredek v učenju, poučevanju in kreativnem razvoju visokošolskega izobraževanja.

Pharos – iskalnik AV vsebin

Evropski raziskovalni projekt Pharos naj bi oblikovali nov, učinkovit iskalnik avdiovizualnih vsebin, med drugim na temelju inovativne priprave metapodatkov.

Specialni spletni iskalniki

Spletišče Online Colleges je namenjeno posredovanju novic, zanimivosti in preglednih vsebin iz sveta visokošolskega izobraževanja. Na strani “50 Cool Search Engines for Serious Readers” prinaša povezave do iskalnikov, ki so namenjeni posebni knjižnični rabi, kot je iskanje zbirk e-knjig, posredovanje knjižnih novosti in recenzij ter povezav do knjižnic.  

Proverbiarium 147

Omnia dat, tollit minuitque volatile tempus.
Vse daje, odvzema in zmanjšuje minljiv čas.

Omnia fert aetas.
Čas vse odnaša.

Omnia flumina intrant in mare.
Vse reke se stekajo v morje.

O Jorumu

Jorum je spletni portal iz aktivnosti JISCa in je namenjen posredovanju spletnih učnih vsebin, ki jih pripravljajo britanske visokošolske ustanove.  Ponuja dve zbirki: JorumOpen in JorumUK; prva je namenjena vsebinam iz nabora t. i. Open Educational Resources (OER), torej učnim materialom, ki so v odprtem dostopu z licenco Creative Commons, torej dostopna vsakomur, medtem ko je zbirka JorumUK namenjena registriranim uporabnikom na britanskih visokih šolah. (Viri: JorumTwitter, Jorum Blog in email dr. Kotarjeve iz UL).

Kandidoza, kandidiaza ali kandidaza?…

Lingviste in strokovnjake medicinske stroke, ki prebirate tale blog, vabim, da mi s svojim stališčem ali komentarjem pomagate; problem najdete na mojem blogu Mikrob(io)log.

Blog Open Access News ostaja, a bo skromnejši

Prof. Peter Suber, kreator in glavni avtor bloga Open Access News, bo potem, ko odhaja njegov sodelavec Gavin  Baker, sicer ohranil osnovni blog, vendar se bo na njem oglašal redkeje. Medtem  je namreč s Petrovo inicitivo nastala nova platforma OA Tracking Project (OATP), ki jo ustvarja večje število avtorjev ob uporabi orodja za zbiranje referenc oz. spletnih bralnih zaznamkov (bookmarkov) Connotea. Torej za vse, ki spremljate dogajanje na področju odprtega dostopa do znanstvenega in strokovnega tiska, bo poslej najaktualnejši vir novic OATP, bodisi preko spletne strani, preko RSS ali preko Twitterja.

Proverbiarium 146

Nun ipsa vocat res.
Zdaj sama zadeva kliče. Prosto: Je vzel vrag šalo.

Nunc vino pellite curas.
Zdaj preženite skrbi z vinom.

Nusquam est, qui ubique est.
Nikjer ga ni, kdor je povsod.

Kompetenčni center za bibliometrijo

Link sem pobral iz TilenMandelj tvita za kar mu seveda gre zahvala (vse bolj navdušen sem nad Twitterjem). Govori pa o novem centru "German Competence Centre for Bibliometrics", ki naj bi združil več nemških skupin pri razvoju kompetenc in novih bibliometričnih metod in indikatorjev.

Aktualno iz UL, USKD

Dr. Mojca Kotar je pripravila zanimivo sporočilo o trenutnem aktualnem dogajanju v odprtem dostopu, zato njen tekst objavljam v celoti:

Spoštovani!

Na forumu Bele hiše na temo prostega dostopa do znanstvenih objav in podatkov se je zaključila tretja faza zbiranja mnenj. Med drugim je večina sodelujočih razpravljavcev predlagala enotno obvezo za shranjevanje objav in podatkov iz javno financiranih raziskav, ki bi jo vzpostavile vse ameriške agencije za financiranje. V razpravi se je izoblikovala tudi potreba po centralnem repozitoriju:  Many of you commented that creating one site where researchers may click and deposit their work is the most efficient way to ensure not only compliance but also the greatest degree of public access.
(http://blog.ostp.gov/2010/01/07/phase-iii-wrap-up/)

Če sta enotna obveza in centralni repozitorij po mnenju ameriških strokovnjakov za prosti dostop najbolj primerna za ZDA, potem to še toliko bolj velja za Slovenijo. V vednost pripenjam dve besedili na temo prostega dostopa in nacionalnega repozitorija, ki sta bili objavljeni v Knjižničarskih novicah. ( op. FVN.: dostopno naročnikom na http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/ )

V Veliki Britaniji so analizirali vpliv javno financiranih objav: UK's largest research council commissions a study on the impact of its funded work
http://www.openscholarship.org/jcms/c_6916/uk-s-largest-research-council-commissions-a-study-on-the-impact-of-its-funded-work

S te strani je zanimiva povezava na: Advantages and benefits of Open Access http://www.openscholarship.org/jcms/c_6235/advantages-and-benefits-of-open-access

Lep pozdrav,
Mojca Kotar
UL, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost

Proverbiarium 145

In dubiis libertas, in omnibus caritas.
V negotovosti (naj nas vodi) svoboda, v vsem pa ljubezen.

In dubio mitius.
V  negotovosti  (presojamo) prizanesljivo.

In dubio pro reo.
V dvomu (se odločamo) za obtoženega.

ScienceOnline 2010

Smo tik pred pričetkom letošnje, zdaj že četrte konference o komuniciranju v znanosti,  ScienceOnline 2010. Z delom pričenja 14. januarja in bo trajala do 17.  januarja 2010 na lokaciji Research Triangle Park v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Sicer si pa v uradni wiki najavi lahko ogledate program prireditve. Še bolje, na blogu enega najbolj zavzetih organizatorjev dogodka, Bore Živkovića, A blog around the clock,  si velja ogledati povezave do pomembnejših, predvsem novejših objav ključnih predavateljev,  ki naslavljajo vsebino konference. Večinoma so to vplivni blogerji portala ScienceBlogs. In če že ne boste “v živo”  med skoraj 300 udeleženci, boste lahko spremljali dogajanje tudi v različnih spletnih oblikah npr. na blogih organizatorjev in udeležencev (glejte tudi FriendFeed) in seveda tudi s sprotnim spremljanjem preko Twitterja.      

Revija Cell v posodobljeni obliki

Revija Cell, gotovo ena najuglednejših revij v segmentu naravoslovja, se je odločila spremeniti obliko in funkcionalnost svojih člankov. Nova oblika, ki je seveda namenjena za spletno objavo omogoča avtorju tudi precej svobode v oblikovanju in povezovanju posameznih sestavin članka (hvala ZTurku). 

P. Suber o odprtem dostopu v letu 2009

V letošnji prvi številki SPARC Open Access Newsletter je prof. P. Suber pripravil izčrpen pregled dogajanja v odprtem dostopu v preteklem letu. Upravičeno presoja, da je bilo 2009 leto odprtega dostopa v svetu.  

Proti spletni poplavi

Iskalnik SweetSearch naj bi bil nekaj posebnega. Obvaroval naj bi nas pred poplavo internetnih vsebin. Namesto milijonov zadetkov bo z našo zahtevo preiskal zgolj 35.000 preverjenih spletnih naslovov. Posebej ga priporočajo učiteljem in študentom.

National Geographic v celoti

Ste v bližnji prihodnosti nameravali kupiti zunanji trdi disk in ste istočasno ljubitelj naravoslovja. Potem predlagam nabavo 120 letne vsebine ene najmarkantnejših revij v naravoslovju National Geographic (NG) na trdem disku. Disk je velik 160 GB in na njem je dovolj prostora za dopolnjevanje z novimi vsebinami NG, razen tega je kupcu na voljo še 100 GB diskovnega preostanka. Obstaja pa težava, diska ne dostavljajo izven ZDA in Kanade(!?), več o tem lahko preberete na njihovi spletni strani.

Iskanje v CASu

Odslej nam Chemical Abstracts Service (CAS) ponuja na brezplačnem serverju CASSI možnost iskanja bibliografskih informacij, ki jih indeksira CAS od leta 1907, vključujoč serijske in neserijske publikacije. Iščemo lahko po naslovu, okrajšavah oz. oznakah  CODEN, ISBN ali ISSN (omejitev je v 50tih zadetkih na poizvedbo).

Proverbiarium 144

Incipe! dimidium facti est coepisse.
Prični! začetek je polovica opravljenega dela.

In cunctis domina pecunia est.
Denar je gospodar vsega.

Index est animi sermo.
Govor je slika duše.

Public Domain Day 2010

Razen tega da je prvi dan novega leta  je tudi Dan vsebin v javni lasti (Public Domain Day) – glej >tukaj in >tukaj.

Srečno 2010!

Vsem bralkam in bralcem bloga želim veliko dobrega v novem letu, predvsem pa naj vas ne izda zdravje!

Pecha Kucha

Blogerka KeBi (sicer poznam njeno identiteto, pa vam je ne izdam) me je naredila radovednega s svojim zapisom o načinu predstavljanja vsebin Pecha Kucha (je japonska sintagma, ki pomeni klepet in naj bi se izgovarjala nekako takole: peč-ak-ča). Zapis zanj je najti tudi na Wikipediji in o tem se je pred časom razpisal časnik Wired. Je način zelo kontroliranega nastopa s prezentacijami, ki vas obvezuje, da svoj nastop zaključite v 6 minutah in 40 sekundah. To pomeni 20 folij ali .ppt prezentacijskih listov in za vsakega lahko porabite le 20 sekund (pravilo 20x20). Koncept je postal zelo popularen in v svetu organizirajo vse več konferenc, ki v celoti spoštujejo tak discipliniran način nastopanja.

In ni edini, drugod po svetu so izbrali nekoliko drugačna pravila. Npr. koncept Lightning Talks (primer tukaj) običajno postavlja omejitev v obsegu 1 do 10 minut, z najpogostejšim trajanjem 5 minut. Drug tak dogovor je Ignite, kjer nastop traja 5 minut s 15 sekundnimi prezentacijami. Velik promotor te tehnike je založnik Tim O'Reilly, kar je mogoče preveriti na njegovi spletni strani.

Ob pogosto dolgoveznem načinu nastopanja, ki ga srečujemo v javnosti (spomnimo se samo nekaterih politikov) je mogoče seveda tak način samo priporočiti in pozvati k njegovi pogostejši rabi.

Twitter v znanosti

Avstrijska Akademija znanosti (OeAW) je v sodelovanju z dunajskim inštitutom ITA pripravila in izdala kot spletno monografijo študijo o Twitterju v znanosti (originalni nemški naslov: Microblogging und der Wissenschaft - das Beispiel Twitter).

Tehtanje revij

The SCImago Journal & Country Rank je portal, ki objavlja indikatorje znanstvene odličnosti za znanstvene revije in države. Izračunava jih iz podatkov, ki jih vsebuje Elsevierjeva podatkovna baza Scopus®.

Rangiranje temelji na uporabi Googlovega PageRank™ algoritma in sledi revije v Scopusovi bazi od leta 1966. Slovenija je po številu dokumentov na 47. mestu, njen H indeks pa je z vrednostjo 101 na 43. mestu.

Podatki za Slovenijo za leta 1996 do 2008:
H index: 101
število dokumentov: 29.402
citiranih dokumentov: 28.919
citatov: 180.654
samocitatov: 42.018
citatov na dokument: 6,14

Nova revija o komunikaciji v znanosti

Scholarly and Research Communication je nova interdisciplinarna, recenzirana spletna revija v odprtem dostopu o ustvarjanju, razširjanju in uporabi znanja.

Prvi zvezek bo verjetno na voljo že v začetku januarja 2010.

Proverbiarium 143

Ubi concordia, ibi victoria.
Kjer je sloga je tudi zmaga.

Ubi lex, ibi poena.
Kjer je zakon je tudi kazen.

Ubi mel, ibi fel.
Kjer je med je tudi žolč.

OD do knjig, revij in videov

Servisa SCIYO se je res mogoče razveseliti. Ne ponuja zgolj knjig, revij in člankov iz področij znanosti in tehnike v odprtem dostopu, ampak omogoča avtorjem tudi objavljanje teh virov brez prenosa avtorskih pravic.

Slikovni arhiv Kongresne knjižnice

Na slikovnem portalu Flickr lahko v posebni zbirki ameriške Library of Congress najdete več kot milijon enot slikovnega gradiva kulturne dediščine iz arhivov te največje knjižnice.

Proverbiarium 142

Quaerite et invenietis.
Iščite in boste našli.

Quae vetera nunc sunt, fuerunt olim nova.
Kar je sedaj staro, je bilo nekoč mlado (novo).

Qualis dominus, talis et servus.
Kakršen gospodar, takšen služabnik.

Pubget

Pubget je zanimiv nov iskalnik, ki vam omogoči dostop do člankov v .pdf obliki iz baz znanosti o življenju (life sciences), ki so bodisi dostopni preko univerzitetnih servisov ali pa so v naboru člankov v odprtem dostopu (npr. PubMed). 

Nekaj več o celotnem projektu lahko preberete  v zapisu na blogu Micro Writers.

Podjetniško tudi z odprtim dostopom

Kot enega ključnih razlogov za težave pri uveljavljanju odprtega dostopa navajajo njegovo poslovno (ne)učinkovitost. V zapisu Business models je predstavljenih nekaj poslovnih modelov, ki vendarle dajejo priložnost tudi odprtemu dostopu (hvala kolegu Tilnu za link).

Google personalizira

Kot lahko preberemo v novici na Online-Recherche Seminar Google od začetka decembra pooseblja vsa iskanja. Če torej dva uporabnika vtipkata enako iskalno geslo, ponujeni rezultat ne bo nujno enak.  Google namreč spremlja vaša iskanja v zadnji polovici leta in vam odgovore prilagodi tudi na osnovi te analize. To opcijo seveda lahko v iskalniku izključite ali pa piškotke (cookies)  redno brišete.

Nemška digitalna knjižnica

V decembru so s sklepom zvezne vlade ustanovili Nemško digitalno knjižnico (Deutsche Digitale Bibliothek (DDB)).

DDB bo vključena v Evropsko digitalno knjižnico "Europeana", katere članica je tudi naša Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

Proverbiarium 141

In molli carne vermes nascuntur.
V mehkem mesu se (najlažje) zaredijo črvi.

In multiloquio non deerit pecatum.
Kjer se veliko govori, se tudi greši.

In nullum avarum bonus est, in se pessimus.
Lakomnež ni dober nikomur, zase je najslabši.

OD za celotno administracijo

Model o obveznem odprtem dostopu, ki ga je  ameriški Nacionalni Institut za zdravje  (NIH) uvedel leta 2008 za raziskave, ki so financirane iz njihovih (torej javnih sredstev) želi zdaj Obamova administracija uveljaviti na celoten spekter podatkov in informacij financiranih iz zveznih sredstev (hvala tudi dr. Kotarjevi za info.)

O Wikipediji in podpori učnega procesa

Daljši tekst o tem najdete na blogu Na faksu in vabljeni ste tudi h komentiranju.

ISI WoS in odprti dostop

Ali veste, da danes ISI Web of Science vključuje že skoraj 500 revij, ki izhajajo v odprtem dostopu. V blogu knjižnic Univerze v Minnesoti najdemo njihov spisek po stanju v novembru 2009.   

RefSeek

RefSeek je “spletni iskalnik za študente in raziskovalce, ki izbira med več kot milijardo dokumentov, od spletnih strani, knjig, enciklopedij, revij in časnikov. Njegova posebnost je, da zagotavlja celovito pokritost predmeta iskanja brez informacijske preobremenitve značilne za splošne iskalnike (cit. RefSeek/About).

V novi verziji so pri RefSeek izboljšali iskanje dokumentov, definicij, omogočili matematične izračune in razširili nabor referenčnih virov.

PharmaWiki

Iz uvodne besede PharmaWiki:
“V pharmawiki.ch nastaja obsežen in neodvisen informacijski sistem o zdravilih in zdravju. Naslavlja vse strokovnjake v švicarskem zdravstvenem sistemu in zainteresirano javnost. Zbiramo celotno farmacevtsko znanje. Naša vizija so zdravstvene informacije, ki so neodvisne, brezplačne in brez reklam.”

Proverbiarium 140

Statua taciturnior.
Bolj molčeč od kipa.

Stat sua cuique dies.
Vsakemu je določen njegov dan.

Stipulam in alieno oculo facilius prospicere quam in suo trabem.
Trsko v tujem očesu je lažje videti kot bruno v svojem.

90 let Univerze v Ljubljani

V ponedeljek, 1. decembra 2009 smo v Cankarjevem domu doživeli slavnostno akademijo ob 90-ti obletnici Univerze v Ljubljani.

Poklon Univerzi je bilo tudi intoniranje himne, tokrat prigodno primerne Gaudeamus igitur v obeh najznačilnejših kiticah, ki slavita mladost in akademski stan (prva in četrta).

Pogosto pozabljamo, da je pesem daljša in da naslavlja tudi druge teme. Pa si jo v nadaljevanju obnovimo:

1.
Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus
Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus
Post iucundam iuventutem
Post molestam senectutem
Nos habebit humus
Nos habebit humus.

2.
Ubi sunt qui ante nos, in mundo fuere?
Ubi sunt qui ante nos, in mundo fuere?
Vadite ad superos,
Transite in inferos
Hos si vis videre
Hos si vis videre.

3.
Vita nostra brevis est, brevi finietur
Vita nostra brevis est, brevi finietur
Venit mors velociter,
Rapit nos atrociter,
Nemini parcetur
Nemini parcetur.

4.
Vivat Acedémia,vivant Professores
Vivat Acedémia,vivant Professores
Vivat membrum quodlibet,
Vivant membre quaelibet,
Semper sint in flore
Semper sint in flore!

5.
Vivant omnes virgines, faciles, formosae
Vivant omnes virgines, faciles, formosae
Vivant et mulieres,
Tenerae, amabiles,
Bonae, laboriosae
Bonae, laboriosae!

6.
Vivat et res publica et qui illam regit
Vivat et res publica et qui illam regit
Vivat nostra civitas,
Maecenatum caritas,
Quae nos hic protegit.
Quae nos hic protegit.

7.
Pereat tristitia, pereant osores
Pereat tristitia, pereant osores
Pereat diabolus,
Quivis antiburschius
Atque irrisores.
Atque irrisores.

Da se pesem občasno tudi v celoti poje, lahko vidimo in slišimo >tukaj.

To himnično pesem je v filmu Princ študent leta 1954 zapel tudi izjemni tenor Mario Lanza, ki pa se mu je primerila rahla nerodnost, ko je v besedilu v namesto “post iucundam iuventutem” zapel “post iucundum iuventutem”.

Evropska pot v odprti dostop

“Vse raziskovanje temelji na predhodnem delu in je odvisno od možnosti raziskovalcev pri dostopu in izmenjavi znanstvenih informacij.”  S tem uvodnim stavkom predstavlja informativni e-prospekt “Open Access Pilot in FP7” evropski triletni pilotni projekt iz sklopa FP7 z naslovom OpenAIRE (hvala dr. Kotarjevi za opozorilo o povezavi).  Iniciativa pokriva posredovanje informacij v odprtem dostopu na sedmih znanstvenih področjih po poti depozitnih arhivov (repozitorijev). V izvedbo projekta je med 38 partnerjev vključena tudi Univerza v Ljubljani.

Projekt je lani na pot pospremil tudi komisar EU za znanost in raziskave Janez Potočnik z besedami: “Lahek in prost dostop do novega znanja na strateških področjih je odločilen za  raziskovalno konkurenčnost. Ta pilot odprtega dostopa je pomemben korak na poti k doseganju “pete svoboščine”, prostega gibanja znanja med državami članicami, raziskovalci, industrijo in siceršnjo javnostjo.”

O Odprti znanosti

Lorcan Dempsey na svojem blogu povzema pomembnejša socialna orodja, ki so uporabna v Odprti znanosti, kot jih je obdelala Lyz Lyon v svoji razpravi.

Orodja, ki jih navaja Dempsey, sem opremil še s spletnimi povezavami:
Connotea za upravljanje z bibligrafskimi navedki,
Mendeley za odstop do člankov in drugih virov,
Friendfeed za diskusijo v nizu in kot agregator,
Scivee in YouTube za video predstavljanje eksperimentalnih metod in protokolov,
SciLink in Nature Networks za socialno mrežno povezovanje
v raziskovalni srenji, 
myExperiment za beleženje poteka dela,
eyeLIMS za upravljanje z laboratorijskimi informacijami,
LabLit.com za promocijo laboratorijske kulture,
ConceptWeb je wiki platforma za konceptualizacijo inovativnega prenosa znanja v spletu.

Vsekakor pa si preberite  razpravo dr. Liz Lyon “Open Science at Web-Scale: Optimising Participation and Predictive Potential”, ki daje celovit okvir opredelitev v iniciativi Odprte znanosti.

Proverbiarium 139

Flos unus non facit hortum.
En cvet še ne naredi vrta.

Foris lucet, intus lutum est.
Navzven sije, znotraj je blato.

Forma bonum fragile est.
Lepota je krhka dobrina.

Nič več papirnih disertacij

Poslej študentom Univerze Stanford ne bo več potrebno oddajati šoli obveznih izvodov njihovih disertacijskih del v papirju in knjižni vezavi.  Res se je že doslej veliko univerz odločilo, da odlagajo disertacijska dela tudi v elektronski obliki, vendar je U. Stanford prva, ki bo poznala samo tak način oddaje disertacijskega dela. Dela bodo odložena na Googlovih serverjih in po želji avtorja bo njihova odprta dostopnost takojšnja. Za dela, kjer bi lahko prišlo do konflikta z bodočimi založniki knjižnih izdaj disertacije (kar je pogosteje v družboslovju), bo omogočen embargo (zadržana dostopnost) do pet let, ko naj bi avtor uspel knjigo objaviti. 

Univerza v Ljubljani se zavzema za odprti dostop

Letošnji Teden Odprtega dostopa (Open Access Week) med 19. do 23. oktobrom (o tem še >tukaj) je tudi ljubljanska Univerza pospremila z deklarativno podporo temu gibanju. Na spletu UL najdemo obsežnejšo predstavitev tega izjemno pomembnega koncepta objavljanja znanstvenih vsebin v avtorstvu dr. Mojce Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL, rektor prof. dr. R. S. Pejovnik pa je nanjo opozoril sodelavce UL z e-okrožnico.

Ob tem naj vendar opozorim na drobno nedorečenost pri izbiri slovenskega poimenovanja te iniciative. V okolju znanstvene informatike se je za ta koncept v svetu uveljavil pojem “open access”, ki ga avtorji jasno razlikujejo od pojma “free access”. Zato bi bilo smiselno, da v slovenščini zanj uporabljamo prevod “odprti dostop” ker nam tako ostane na voljo pojem “prosti dostop” za kategorijo “free access”.

Sam sem v preteklih letih na tem blogu uporabljal izključno pojem “odprti dostop”. Na videz je sicer to postranski poudarek, vendar tako presežemo dilemo, ki je nekaj časa tudi v svetu bila prisotna, namreč z razlikovanjem obeh rešitev. Nekaj te debate je npr. mogoče najti v forumski razpravi tukaj. Učinkovito je opredelil status odprtega dostopa prof. Peter Suber, dovolj argumentirano pa je razlika pojasnjena tudi v  blogovskem zapisu Knowledge beyond words.  Sicer pa je na spletu z geslom "open versus free access" mogoče najti veliko relevantnih vsebin na to temo.

Nova mikrobiološka revija v odprtem dostopu

Ameriško mikrobiološko društvo (ASM), ki sicer izdaja nabor zelo odmevnih strokovnih in znanstvenih revij, objavlja svojo namero, da bo izdala svojo prvo revijo, ki bo izhajala v modelu odprtega dostopa in zgolj v spletni obliki. Revija  mBio naj bi pričela izhajati v maju naslednjega leta, v januarju pa bodo objavljena navodila za pripravo člankov in poziv za njihovo zbiranje.

Socialno mreženje konkretneje vstopa v znanstveno publicistiko

Kot lahko preberemo v reviji ChronicleOnline iz Univerze Cornell naj bi e-arhiv znanstvenih objav arXiv prešel iz enostavne podatkovne baze v portal, kjer bodo "avtorji, članki, podatkovne baze in bralci komunicirali drug z drugim”.

PubMed v novi podobi

Ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM) je predala v uporabo prenovljen portal PubMed. Po začetnih težavah z nestabilnostjo koncem oktobra je zdaj splet povsem nared.  Na strani “Quick Tour” si lahko v video klipih ogledate njegove značilnosti. 

Še en e-bralnik

Digitalni bralniki se pojavljajo kot gobe po dežju. Vendar je Intelov Reader vendar posebnež. Posebno hvaležno ga bodo pozdravili slepi in bralci z disleksijo. Naprava namreč fotografsko zajame sliko, jo pretvori v digitalni tekst, ki mu lahko nato prisluhnemo ali pa pregledujemo na zaslonu.

Vonj po knjigi

Kultni vonj po knjigi pogosto omenjajo kot razlog za mikavnost klasičnih papirnih tiskov npr. v primerjavi z digitalnimi teksti (o tem tudi <tukaj). Zdaj so kemiki razvili poseben “vonjalni test”, ki zaznava kvaliteto tega vonja, saj je ta na nek način tudi znak ogroženosti zlasti starih tiskov zaradi propadanja.

100 revij za učitelje

Tale spisek sto revij za učitelje, ki so dostopne v odprtem dostopu, bo nedvomno koristen. Sicer boste pa na spletu Online College našli še veliko uporabnih informacij.

Proverbiarium 138

Post festum.
Po svečanosti (dobesedno). Prepozno (pomensko).

Post funera virtus.
Po smrti (se izkaže) vrlina.

Post memoriam hominum.
Od nekdaj (tudi: odkar človek pomni).

Prihodnost branja

Na zanimiv način razmišlja o prihodnosti branja in z branjem povezanih dejavnosti Tom Peters. Z izginjanjem klasičnih kultnih užitkov šumečega listanja knjige, vonja starega papirja in vezave ter gradnje bibliofilskih osebnih knjižnic se kot nadomestilo med drugim ponujajo: dodana vrednost bogatenja branega teksta z zvočnimi in slikovnimi ali bolje multimedijskimi vložki, za analitične bralce pa z možnostjo komentiranja prebranega. Branje torej ne bo umrlo, se bo pa temeljito spremenilo. Dobivamo spremenjeno kultno podobo branja z užitki branja v postelji, na plaži/kopalnici in na poti (PPP).

Kogar bi mikala razprava na to temo; predlagam da se preselimo na drug blog.   

Digitalizacija občutljivih tiskov

Kogar zanima s kakšnimi problemi se srečujejo v knjižnicah, kjer digitalizirajo dragocene stare tiske naj si prebere intervju z dr. Markusom Brantlom, vodjem Centra za digitalizacijo pri Bavarski državni knjižnici (Bayerische Staatsbibliothek - BSB), v nemški ali angleški jezikovni različici.

Proverbiarium 137

Optimum est aliena insania frui.
Najbolje je izkoristiti tujo neumnost.

Optimum est pati, quod emendere non possis.
Najbolje je potrpeti s tistim, česar ne moreš popraviti.

Optimum quidque rarissimum est.
Vse najboljše je tudi najbolj redko.

Nov servis dostopa do znanstvene periodike

Na tržišču (res gre za trg, saj je storitev plačljiva) se je pojavil zanimiv nov servis dostopa do znanstvene periodike v naravoslovju in tehniki z imenom DeepDyve. Deluje na zanimiv način, ko uporabnik ob plačilu 0,99 dolarskih centov pridobi 24 urno pravico za prebiranja članka v polnem tekstu. Z učinkovitim iskalnikom najde in izbere članek v bazi s preko 30 milijoni člankov iz nekaj tisoč revij. Dostop do člankov iz odprtega dostopa je brezplačen, do plačljivih pa s plačilom iz namenskega računa, ki ga polnite npr. s PayPalom. Sicer si pa lahko nekatere dodatne možnosti in tudi opis omejitev ogledate tukaj.

O odprtosti

Simpatična prezentacija “Open Source, Open Data” o vseh oblikah gibanja odprtosti (odprta koda, odprti podatki, odprti dostop…) – avtorja Kirrily Roberta.

Priročnik spletnega iskanja

Če ste vešči nemškega jezika boste lahko segli po Priročniku spletnega iskanja (Handbuch Internet-Suchmaschinen) urednika Dirka Lewandowskega. Številna poglavja so dostopna v polnem tekstu in odprtem dostopu kot .pdf datoteke na spletni strani E-lis, kot nam to razkriva blog Journalismus & Recherche. 

Proverbiarium 136

Plusculum se in cena invitavit.
Pregloboko je pogledal v kozarec.

Plus potest negare asinus quam probare philosophus.
Več lahko zanika osel, kot lahko dokaže filozof.

Plus potest, qui plus valet.
Več doseže, kdor je močnejši.

Googland

Saj vem, da Googlovi zanesenjaki redno spremljate številne Googlove bloge, ki obveščajo o novostih, res že kar vsakodnevnih, iz Googlovih laboratorijev. Vendar za one, ki niste tako na tekočem nasvet: izbor najpomembnejših vsebin (torej ne vseh!) iz Googlovih blogov najdete na zbirnem blogu Googland. Na te zapise se lahko tudi naročite na RSS ali na e-pošto. 

Študija o uporabi IT v ameriškem visokem šolstvu

Izšla je letošnja ECAR (EDUCAUSE Center for Applied Research)študija o uporabi informacijskih tehnologij v visokem šolstvu. Poudarek letošnje študije (zdaj že tradicionalne, potem ko je prva izšla leta 2004) je na uporabi mobilnih komunikacijskih naprav z dostopom do interneta in pogostost njihove uporabe med študentsko populacijo, kjer ima 51% študentov takšna sredstva in jih za reden dostop do interneta uporablja 33%. Značilen je še hiter prehod od namiznih računalnikov k prenosnikom, raste tudi uporaba socialnih omrežij in med desetimi študenti jih devet vsaj enkrat mesečno obišče knjižnične spletne strani.

Proverbiarium 135

Non bonus est ulli, qui malus ipse sibi.
Ne more biti dober drugemu ta, ki je slab celo sebi.

Non convalescit planta, quae saepe transfertur.
Ne uspeva rastlina, ki jo pogosto presajajo.

Non damnatio, sed causa hominem turpem facit.
Ne sramoti človeka obsodba, ampak njen vzrok.

Še o tednu odprtega dostopa

Smo sredi Tedna odprtega dostopa (o tem že >tukaj) in vesel sem, da ideja Odprtega dostopa (OD) tokrat nekoliko slišneje odmeva tudi pri nas. O tem se oglaša na svojem blogu kolega Pušnik. No video na njegovi povezavi lepo dopolnjuje tudi video iz Borovega bloga, ki govori o pomenu OD za dežele v razvoju. 

Novice o digitalnem arhiviranju

Na spletni strani Digital Preservation Coalition (DPC) je objavljen nov (že enaindvajseti) četrtletni zvezek “Kaj je novega v digitalnem arhiviranju”, ki ga pripravlja Najla Rettberg.  Zelo uporabno!

Evropska knjigarna

Na klik novičarske strani EU Bookshop nas pozdravi nova spletna knjigarna: “Že na spletu: vse uradne publikacije EU od leta 1952! Ogledate si jih lahko v digitalni knjižnici, ki jo najdete na straneh za iskanje. Prijetno branje!”

EU Bookshop je spletna storitev za dostop do publikacij ustanov, agencij in uradov Evropske unije. Poleg on line knjigarne bo nudila tudi spletni katalog in arhivski dostop do vseh publikacij EU. Kataložni dostop obsega publikacije zadnjih treh let, arhivski (ki je še v izgradnji) pa tudi starejše.

Razumniški mišičnjaki

Projekt Intellectual Muscle je nastal v povezavi s pripravami olimpijskih in paraolimpijskih iger v kanadskem Vancouvru leta 2010. Na kanadskih univerzah bodo na temo olimpizma predavali ugledni in nadebudni kanadski razumniki, javna predavanja pa bodo nato objavljena tudi v podcast obliki na Spletu.

Maribor bo v letu 2012 evropska prestolnica kulture, kar pravšnja priložnost torej, da bi na podoben način slovenske razumnike izzvali, da v javnih predavanjih spregovorijo o kulturi…

Proverbiarium 134

Ignavia corpus hebetat, labor firmat.
Lenoba slabi telo, delo ga krepi.

Ignavis semper feriae sunt.
Lenuhi imajo vedno počitnice.

Igni et ferro. Tudi: Igni ferroque.
Z ognjem in mečem.

Teden odprtega dostopa

Potem ko je bil promociji Odprtega dostopa  (OD) doslej namenjen Dan OD smo letos med 19. in 23. oktobrom prvič dobili Teden OD. Medtem ko drugod posvečejo gibanju Odprtega dostopa (o tem >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj) vse večjo pozornost, kar je mogoče zaznati tudi na temu dogodku namenjeni spletni strani,  v Sloveniji še vedno čakamo, da se bo katera od univerz opogumila in se deklarativno opredelila za tak način ponudbe svoje strokovne in znanstvene pisne produkcije uporabnikom. Še učinkoviteje bi bilo, ko bi se v podporo takemu načinu arhiviranja in objavljanja vsebin izreklo npr. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in/ali agencija ARRS.  

AcaWiki

Raziskovalni srenji je ponujen v uporabo zanimiv wiki portal AcaWiki (kar nj bi pomenilo "Wikipedia for academic research"). Namenjen naj bi bil povečanju raziskovalnega vpliva znanstvenikov, študentov in blogerjev s tem, da jim je omogočena izmenjava povzetkov njihovih del, vzpodbujena pa je tudi razpravi raziskovalnih člankov. Raziskave objavljene v revijah naj bi poleg večje dostopnosti pridobile dodatno dinamično komponento, ki jo prinaša razprava. Vse vsebine na spletišču so varovane s Creative Commons licenco.

Na blogih o prihodnosti pouka

Svetovne zadrege z ekonomskim položajem seveda ogrožajo tudi izobraževanje. Razumljivo je zato spraševanje o njegovi prihodnosti in oziranje po rešitvah, ki jih učnemu procesu ponujajo npr. nove tehnološke rešitve. In na blogu Online School so zbrali sto zapisov z blogov na temo prihodnosti izobraževanja.

Arhiviranje Spleta

Ameriška Library of Congress bo poslej s storitvijo Digital Preservation shranjevala spletne strani z zgodovinskim pomenom.

Proverbiarium 133

Lex videt iratum, iratus legem non videt.
Zakon vidi jeznega, jezni ne vidi zakona.

Libenter homines id, quod volunt, credunt.
Ljudje radi verjamejo to kar želijo.

Libentissime homines audiunt ea, quae dicere ipsi noluissent.
Ljudje zelo radi slišijo to, česar sami ne želijo izreči.

Kindle v Evropi?

Kot piše bloger André prihaja Amazonov e-knjižni bralnik Kindle v Nemčijo. Upajmo, da ne bo tako kot z Iphonom in bo Slovenija pri nadalnjem širjenju izvzeta.  Zaenkrat vendarle kaže, da smo vključeni.

Zemljevid na Amazon.com sicer kaže, da naj bi bila Slovenija deloma pokrita s signalom.

P.S. Vest so objavili že na agenciji NET, kjer so dodali tudi nekaj koristnih napotkov (hvala Hirkani).

Hrčak – portal odprtega dostopa

Hrvaška odlaga 196 svojih znanstvenih in strokovnih revij, ki so v odprtem dostopu, v portalu Hrčak.

PubMed v novi podobi

Portal PubMed, ki ga urejata U.S. National Library of Medicine in  
National Institutes of Health si je nadel novo grafično in funkcionalno podobo.  

ProQuest Public Health

Nova podatkovna baza za področje javnega zdravstva ProQuest Public Health spremlja ključno literaturo področja s preko 800 publikacijami od katerih jih je 500 v polnem tekstu.

Proverbiarium 132

In foveam cecidit, quam fecerat ipse.
Padel je v jamo, ki si jo je sam izkopal.

In fraudem legis.
Z zvitim izigranjem zakona.

In fuga foeda mors est, in victoria gloriosa.
Na begu je smrt sramotna, v zmagi slavna.