Ali bomo opustili rokopis?

Vse pogosteje se pojavlja razmislek, ali bomo v prihodnje opustili, vsaj postopoma, rokopisno veščino. Zapis E. Hosie na zanimiv način predstavlja argumente v zagovor pisanja pa tudi razloge, ki kažejo na možnost, da ga bodo v prihodnosti opustili. Res je, da tehnologije, ki bodo še dodatno ogrozile pisanje šele prihajajo, npr. rešitve zvočne govorne prepoznave, na katerih temeljijo aplikacije kot so Applova Siri, Amazonova Alexa ali Microsoftova Cortana. Pa vendarle nekatere prepoznane koristi, ki spremljajo učenje pisanja  (vpliv na kognitivne sposobnosti, vpliv na fino motoriko rok ipd.), odtehtajo morebitno neučinkovitost ročnega zapisovanja misli.  

Kako res - še drugič!

Vrednotenje kvalitetete raziskovalnega dela se je skozi čas oblikovalo v dorečeno formo: prepuščanje ocene dela kombinaciji presoje urednikov in raziskovalnih vrstnikov, vse pa je nadgrajeno z rangiranjem odličnosti revij, ki raziskave objavljajo. Na videz gre za sistem z dovolj trdno kredibilnostjo, žal človeška narava najde poti tudi mimo postavljenih ovir; število člankov, ki jih morajo revije ob prepoznani goljufivosti umakniti, se povečuje. O tem, kako bi bilo mogoče povečati verodostojnost objavljanja raziskovalnega dela, razmišlja Virginia Barbour.        

Kako res!

Dva profesorja pravita: "...Založniki bogatijo na hrbtih slabo financiranih akademskih knjižnic in neplačanega dela članov akademske skupnosti, ki delujejo kot uredniki, recenzenti in avtorji. Sistem je nevzdržen..."

Odprti pouk

Prakse odprtosti, ki so našle širok krog zagovornikov v znanosti (odprta znanost - open science) in znotraj nje v odprtem dostopu do informacij (open access) se vse bolj uveljavljajo tudi v pouku v t. i. odprtem pouku (open education). O tem kakšne dileme skriva uporaba tega pristopa v izobraževanju nam pripoveduje C. Cronina v zapisu Open Education, Open Questions.  

Varujmo okolje

Naj danes svoj blog uporabim nekoliko drugače. Sliko z ljubljanskih Žal, ki je bila objavljena na facebooku:

sem opremil s tem komentarjem:

“Skušajmo Mrežo uporabiti kot medij za spreminjanje navad! Posredujmo take in podobne slike znancem. In dodajmo kakšno vzgojno zgodba kot je tale, ki sem jo slišal (parafrazirano) nedavno: "...odhajamo na pokopališče, s sabo vzamemo svečo, ki jo prižgemo na grobu, postojimo ob njem z mislijo na pokojne, potem svečo vzamemo s sabo in jo naslednje leto ponovno uporabimo v isti namen..." Podpiram, da tradicij ne velja pozabljati, lahko jih pa prilagodimo z dobrim ciljem, s katerim bomo počastili tudi prednike. Podatek (če velja), da Slovenci porabimo največ sveč v širšem evropskem okolju, nam pač ni v čast.”